Kako boste praznovali okrogli jubilej?
Veselim se koncerta, ki ga bom imel ob obletnici, glasba je moj način življenja, z glasbo sem povezan vse svoje življenje, z Big Bandom RTV Slovenija več kot 38 let, in tudi goste glasbenike, ki sem jih povabil na jubilejni koncert, imam rad, vrhunsko igrajo, razumejo mojo glasbo. Odločil sem se, da bo koncert sestavljen iz glasbe in gostov, s katerimi sem sodeloval zadnjih pet let. To bo lep dogodek, prav na moj rojstni dan ga bomo izvedli in tudi posneli. Kot gostje in solisti bodo z našim Big Bandom sodelovali bobnar in čelist Kristijan Krajnčan, pianist Marko Črnčec, organist in pianist Renato Chico, vokalist in plesalec Žigan Krajnčan, vokalistka Ana Bezjak, kitarist Teo Collori, vokalist in pianist Uroš Perič ter ameriški trobentač Alex Sipiagin.
Kaj pa družina?
Seveda bom pripravil praznovanje tudi za vso svojo družino, rad bi, da se srečamo prav vsi, tudi nečaki in nečakinje, brat in sestri ter seveda moja najožja družina. Tudi s prijatelji bom praznoval; bi najraje praznoval kar celo naslednje leto. (smeh)
Vaš rojstni dan praktično sovpada s še dvema pomembnima obeležjema: božičem in obletnico vaše poroke (z Romano sta se poročila na božič). Ali pripravite eno večje slavje ali zaznamujete kar vsakega od teh »praznikov« posebej? Dobite eno ali več daril?
Letos bo moja okrogla zasenčila vse. (smeh) Sicer se moji najdražji vedno zelo potrudijo, da me obdarijo za vsak praznik posebej, ker sem jim potožil, da sem bil kot otrok zaradi sočasnega dedka Mraza prikrajšan za rojstnodnevna darila. Obletnico poroke pa z mojo drago po navadi res preskočiva, saj se posvetiva božičnemu družinskemu praznovanju, midva si potem kaj zase privoščiva januarja, najraje smučanje.
Mimogrede: imate kakšno posebno željo za darilo letos?
Rad bi šel z mojo Romi smučat. To so bile zame vedno najlepše počitnice, že ko smo s sinovoma hodili v Dolomite. Lani nisva šla zaradi pandemije. Sicer zadnja leta hodiva sama in se imava tudi prelepo, zdaj pa se že pogovarjava, da bova prav kmalu lahko vzela s sabo vnukinji, in to bo spet živahna popestritev. Oba ju obožujeva, radi sta pri nama in žur je vedno, ko smo skupaj.
Ko se ob okroglem jubileju ozrete nazaj, kakšna se vam zdi vaša že prehojena pot? Na kaj ste še posebej ponosni?
Spominov je ogromno, v povezavi z glasbo ali drugih. Rad se spomnim prvih koncertov, ko sem še igral pozavno pod taktirko Jožeta Privška, različnih glasbenih zasedb z Ratkom Divjakom, Petrom Ugrinom, študijske dogodivščine z Andyjem Arnolom v Bostonu, ogromno koncertov v najrazličnejših zasedbah … Napisal sem ogromno glasbe in ob tem spoznal veliko zanimivih ljudi in krajev. Ponosen sem tudi na sodelovanje z ženo Romano in najino bogato dediščino glasbe za otroke, nadvse sem pa vesel, da sodelujem s sinovoma Kristijanom in Žiganom.
V glasbene vode ste zašli v zlatih letih slovenske popevke; kakšna pa je današnja glasbena scena, kako gledate na moderno hiperprodukcijo?
Pesmi slovenske popevke so zelo kakovostne in vzbudijo v ljudeh nostalgijo po starih lepih časih, ko smo bili še mladi. Je pa tudi danes več dobre glasbe, le težko jo slišimo, ker je poplava slabe glasbe prevelika in radijskih postaj preveč, te pa nimajo profesionalnih glasbenih urednikov in zato glasbeni okus poslušalcev in radijsko shemo skladb krojijo računalniki in umetna inteligenca. Žal mi je. Res. Ker verjamem v mlade in vem, da imajo znanje in srce za glasbo. Sin Žigan je, recimo, mlajša generacija in vesel sem, da sledi svoji glasbeni intuiciji, res mu privoščim, da bi ga ljudje slišali in začutili.
Kakšno pa je aktualno stanje v kulturi na splošno?
Seveda je tudi kultura povezana z denarjem in politiko, ki kulturo podpira ali pa tudi ne. Ne pomnim tako slabih časov za kulturo in umetnike. Mladim je izjemno težko in borijo se za preživetje. A sem optimist in verjamem, da bo tudi za mlade posijalo sonce. Ni naroda brez kulture.
