Izvrstna pevka in tekstopiska Mirna Reynolds v zadnjih letih ni tako prisotna niti v medijih niti na glasbenih odrih. Kot mamica samohranilka ima veliko obveznosti s svojim sinkom, kar pa ne pomeni, da je glasbo zanemarila. Prav nasprotno! Ne samo da pripravlja nove pesmi, temveč komaj čaka, da bo spet lahko nastopila, pa tudi to, da se vrne k učencem. Ampak zaradi ukrepov bodo načrti še malo počakali. Do takrat pa lahko uživate v družbi Mirne in petih drugih pevcev v oddaji Moja pesem, tvoj glas, ki jo bomo lahko že zelo kmalu spremljali na TV3.
Pred časom ste se preselili v bližino vaše mame, v Hrastnik. Kako se počutite, glede na to, da ste bili vajeni prestolnice?
Ljubljano seveda pogrešam, saj je moje rojstno mesto. Čeprav sem živela že povsod, recimo v Nemčiji, Kambodži in celo Mariboru, sem največji del svojega življenja še vedno preživela v Ljubljani. Ljubljana je v mojem srcu. Hrastnik je sicer prikupen, a se meni, ki sem vajena prestolnice, mestnega utripa in tega, da imam vse na dosegu roke, zdi malce preveč miren, tih in prazen. Pa nič za to, sem sem prišla, da bi bila bližje mami, tako da je cilj dosežen.
Iz revije ★★★ NOVA ★★★, ki vas še čaka pri prodajalcih časopisov inna spletu.
Kako pomembna je za vas mamina pomoč pri skrbi za sina?
Glede na to, da sem samohranilka, mi je seveda mamina pomoč zelo pomembna. Vesela sem, da je mami še vedno vitalna, tako da sta z malim aktivna, ko je pri njej. Všeč mi je tudi, da ni tipična babi, ki bi izkazovala ljubezen s sladkarijami in razvajanjem do onemoglosti. V bistvu sva si zelo podobni, tako da glede tega, kako vpliva na mojega otroka, nimava nobenih nesoglasij.
Ima sinko tudi glasbeni dar?
Talent za glasbo se je očitno ustavil pri meni, saj mali nima preveč posluha. Čeprav uživa v petju, no, moja ušesa pa ne tako zelo. (smeh) Pa nič za to. Jaz nisem ena od tistih mam, ki bi silile otroka, da je mala verzija njih samih. Namesto glasbenega pa ima ogromen smisel za humor. V kombinaciji z ostrim umom je že danes pravi mali komedijant.
Kako vas najbolj razveseli in kdaj vam gre najbolj na živce?
Najbolj me seveda razveseli oziroma razneži, ko me objame in mi reče, da me ima rad. Pa tudi, ko razmišlja s svojo glavo in se filozofsko loteva vseh resnic in pravil. Na splošno se veliko pogovarjava in vesela sem, da mu »klikerji« v možganih delajo odlično in da ne bo odrasel v ovco. (smeh) Na živce pa mi gre vsak dan vsaj nekajkrat, zaradi tipičnih otroških stvari, ki jih zagotovo razumejo vse mame. Od izsiljevanja do neposlušnosti, tečnarjenja in tega, da je vedno vse najprej »ne«. Ampak, saj sem ravno prej rekla, da nočem vzgojiti ubogljive ovčke, torej ... (smeh)
Mu še pojete uspavanke ali je za to že prevelik?
Uspavank mu ne pojem več, še vedno pa velikokrat skupaj pojeva, pleševa in poslušava glasbo.
Kmalu vas bomo gledali v oddaji Moja pesem, tvoj glas na TV3. Menda ste vse pevske kolege navdušili z interpretacijo, pa tudi kot osebnost. Vam veliko pomenijo njihove pohvale?
Seveda, vsaka pohvala nam malce poboža dušo. Sploh če pride od ljudi, ki so profesionalni in resni glasbeniki. Najlepše pa je zame slišati pohvalo od ženske, saj mislim, da se moramo med sabo podpirati in si pomagati. Jaz sem ena izmed tistih žensk, ki ne čutijo nobenega ljubosumja do drugih žensk, in vsaki privoščim le najboljše ter sem za vsak uspeh drugih vesela. Zato mi ni težko deliti komplimentov. Želim si, da bi bilo več žensk dovolj samozavestnih, da bi dojele, da jih druge v resnici ne ogrožajo. Pa saj to velja tudi za moške, za ljudi na splošno. Iz nesamozavesti in strahu se rodijo prav vse grde stvari tega sveta in grdi ljudje. Žalostno, pravzaprav ...
Po čem si boste zapomnili snemanje oddaj? Menda vas je Wolf že prosil, da mu napišete kakšno besedilo. Se obeta še več sodelovanj med pevci te oddaje?
Teh nekaj dni si bom zapomnila predvsem po druženju pred snemanjem oddaj in po njem. Bilo je odlično in energija v zraku je bila prav posebna. Hvaležna in vesela sem, da sem imela možnost bolje spoznati vse te ljudi, saj sem ugotovila, da so srčni, zabavni in na splošno krasni. Glasbeniki se zadnje čase ne družimo več tako, kot smo se včasih, zato je bilo vsakodnevno večurno prepevanje ob kitari zame neprecenljivo. Sicer pa ja, z Wolfom sva se dogovorila za sodelovanje in že pridno ustvarjava. Glede drugih sodelovanj pa se pustimo presenetiti. Zagotovo bi mi bilo v čast ustvarjati prav z vsakim izmed njih.
Imate še kakšne načrte za to leto ali boste raje počakali, da koronakriza mine, in se potem lotili novih projektov?
Načrtujem izid nove skladbe, pri kateri ravno v tem času intenzivno delam. Seveda še vedno ustvarjam tudi za druge izvajalce, učenje petja pa sem dala malce na stran. Ker veliko pišem poezijo, si želim končno skupaj spraviti tudi knjigo pesmi in zdaj je odličen čas za to. Seveda pa si najbolj od vsega želim, da bi ta situacija čim prej minila in da bi lahko spet stala na odru. Kakorkoli obrnem, je petje še vedno moja prva velika ljubezen.
