Estrada

Andrej Kregar: Pogrom časopisov zaradi monopolizacije televizije

Sonja Javornik
22. 8. 2020, 18.30
Posodobljeno: 22. 8. 2020, 19.46
Deli članek:

★★★ REVIJA VKLOP/STOP ★★★

PR
Kregar opozarja, da smo v zadnjih desetletjih izgubili avtoritete – ne samo pri nas, tudi v svetu.

»Medijska krajina je pri nas podrta že leta,« pravi Andrej Kregar, direktor VPK, ki je kot podpredsednik GIZ SNAVP neodvisnih producentov že dolgo aktiven tudi pri prizadevanjih za upoštevanje medijskih zakonov.

»Obstoječi zakon velja od leta 2001, ker je bil takrat oblikovan zaradi vstopa v EU, in se ni kaj prida spreminjal,« pojasni, zakaj je nujno, da dobimo nov zakon. V pogovoru je pojasnil svoje poglede na predlagani zakon, ki že nekaj časa dviga prah.

Nekateri zakoni veljajo veliko več kot le dve desetletji, zakaj torej potrebujemo nov medijski zakon?

Dvajset let se z zakonom ni nihče kaj dosti ukvarjal, bistveni problem pa je, da se zelo različno interpretira, saj nekateri iščejo vrzeli, ki pa jih je kar nekaj, glede na to, da je bil zakon pripravljen zelo na hitro, kot pogoj za vstop v EU. Največji problem pa je, da je dopustil hudo monopolizacijo elektronskih medijev, kot se je izkazalo v okviru Pro Plus (lastnik Pop TV in Kanala A, op. a.). Pogrom časopisnih medijev se je zgodil zaradi monopolizacije televizije! To ni prišlo z danes na jutri. To je nekdo naredil zelo pretkano. Odvzel je težo tradicionalnim medijem …

Kakšen delež ima torej Pro Plus in zakaj se vam zdi prevelik?

Pro Plus ima kar 80 odstotkov tržnega oglaševalskega deleža za digitalne medije – in več kot 50 odstotkov skupaj s tiskom, spletom, drugimi televizijami in radiom. To ni demokracija, niti ni pluralno, ni normalno in je nekonkurenčno! Seveda imajo časopisi še druge vire prihodkov, na primer naročnino, kolportažo itd., oglaševanja pa je pač toliko, kolikor ga je. Do tega nekonkurenčnega in nepluralnega okolja je prišlo zaradi zakonodaje in pomanjkljivega nadzora elektronskih medijev.

Kakšno zvezo ima zakon s tem, da ena medijska hiša dobi tako velik delež? Ali oglaševalci ne odločajo sami, kje bodo oglaševali, kje se jim bo najbolj izplačalo oglaševati?

Oglaševalci so posledica. Oglaševalci pri tem absolutno niso nič krivi. Oni izkoriščajo najboljšo ponudbo. Morda bi lahko oglaševalce razdelili na državne in druge. Državna podjetja imajo vedno navodilo in neko privilegiranost, kar ni nikjer zapisano. To ni stvar zakona. To je stvar privilegijev in medsebojnih odnosov, ki pa niso toliko povezani s politiko, bolj z vplivnimi krogi.

Ana Kregar/VPK
»Nacionalka je pri nas in v svetu v dobršni meri socialni korektiv.«

To naj bi torej reševal novi medijski zakon, ki pa doživlja velike napade, ker naj bi oslabil položaj RTV SLO …

Nacionalna televizija ni problem. Oni imajo 120 milijonov, Pro Plus kot druga največja medijska hiša pa približno 70 milijonov prometa. Seveda je pomembno, kako so stvari urejene.

Anglija ima dve državni koncesiji: ena je za BBC, se pravi za državno televizijo, drugo pa so dali komercialni televiziji ITV.Delujeta po popolnoma različnih principih: ITV ima oglaševanje, BBC je brez, saj dobiva denar od naročnine oziroma od davkov, in sobivata.

Drug princip je nemški, kjer imajo decentralizacijo: imajo dve vsenacionalni televiziji in nekaj velikih komercialnih.

Vsaka država je to urejala po svoje in povsod je to živ proces, ki se spreminja, odvisno pač od novih okoliščin. Vsi se bodo zgledovali po največjem, in če imaš določen zakon, v katerem se ga največji ne drži, ne moreš pričakovati, da se ga bodo držali manjši. To je značilno pri nas. Tako pridemo na polje kvot, za katere smo v našem združenju najbolj občutljivi.

V prvem zakonu eksplicitno pišejo o potrebi po slovenski AV-produkciji, a se tega ni nihče držal, saj ves čas prihaja do izkrivljenih informacij, laži, potvarjanj. Očitno je nekomu iz ozadja v interesu, da se to počne in se ne upošteva zakon oziroma se denar porablja drugače in drugje.

Kako to ureja predlagani zakon?

V smislu pospeševanja slovenske AV-produkcije je fenomenalen, ker naj bi bilo po naših izračunih kar 40 milijonov dodatnega denarja za slovensko AV-produkcijo! To bi bil preporod in naša industrija bi lahko res zaživela.

Ste morda sodelovali pri oblikovanju zakona?

Ne. Je pa res, da smo 20 let pritiskali, spraševali in naslavljali vprašanja na različne poslanske skupine. Sicer pa nas ni nihče vprašal za mnenje.

Kaj dobrega še prinaša osnutek novega zakona po vašem mnenju?

Omejitev tujih televizij oziroma kanalov! To, da so tuji kanali pri nas favorizirani v primerjavi s slovenskimi, je anomalija. Discovery, National Geographic in drugi kanali, ki imajo slovenske podnapise, slovenske reklame, a jim ni treba izpolnjevati nobene slovenske zakonodaje oziroma se jih nič ne tiče. Torej so samo inkasant.

To, da so tuji kanali pri nas favorizirani v primerjavi s slovenskimi, je anomalija.

Bistvo tujega kanala je, da se prenaša nespremenjen. V zakonu piše, da se taki kanali predvajajo brez trajnega stika s slovenskim gospodarstvom.

To piše v trenutnem zakonu, pa ga nihče ne bere oziroma noče brati, ker so očitno določena podjetja tako močna, da se v to nihče ne vtika. To pa dvojno slabo vpliva na slovenske medije: zaradi tega se ne delajo slovenski dokumentarci, ker so nepotrebni, saj imamo Discoveryjeve, hkrati se s trga oglaševanja odlije še dodatnih 10 milijonov na račun tega, da je nekdo prišel, naredil damping in zbil cene.

Kabelski operaterji si želijo imeti Discovery v svojem sistemu, za to mu plačajo, slovenskim televizijam pa ne! Navaden gledalec si niti ne predstavlja, kako zelo so privilegirani v primerjavi s slovenskimi televizijami.

To bo novi zakon rešil?

Novi zakon uvaja prepoved ali dvojnost. Torej, ali se take televizije registrirajo v Sloveniji, kar podpiramo, saj bi potem tudi Discovery moral izpolniti slovenske kvote, kot jih izpolnjuje na primer v Angliji in drugje. Če do tega pride, mu seveda pripadajo tudi reklame. Ali pa reče: naš program nespremenjeno predvajajte, ampak to so potem ameriški programi, ki ne morejo pobirati naših oglaševalcev. Ti dve možnosti se nam zdita maksimalno pošteni.

Z zakonom ste torej večinoma zadovoljni? Imate tudi kakšne pripombe?

Vedno je nekaj dobrega in nekaj slabega. Velika slabost zakona je, da je spet nedorečen. Na primer, da za veliko količino denarja ni natančnega navodila, kako se bo razdelil. In tako spet lahko pride do politikantstva.

... za veliko količino denarja ni natančnega navodila, kako se bo razdelil.

Zakon bo sprejet in vlada bo to razdelila po svoje. Lepo bi bilo, če bi bila pravila izločena iz političnih odločitev …

Kako gledate na problematiko RTV Slovenija, ki zdaj dviguje največ prahu?

RTV Slovenija je največja institucija, tudi kulturna, ne le medijska. Imajo večji proračun kot kulturno ministrstvo. Zaradi tega je znotraj te institucije ogromno nekih socialnih korektivov in je nanjo treba gledati široko.

Ampak povsod po Evropi so naredili neko revolucijo nacionalnih televizij! Nekje to delajo počasi, postopoma. Nekje pa so naredili zelo grobe reze.

Na začetku devetdesetih se je taka revolucionarna poteza zgodila na Nizozemskem, sredi devetdesetih je sledila Francija, ki je dobesedno zaprla nacionalko čez noč in največji kanal prodala komercialni dejavnosti, vse drugo pa je dobilo restrikcijo.

To je bilo bolj grobo kot tisto, kar se je dogajalo v Grčiji pred nekaj leti, kjer so se zaprla vrata in je naslednji dan nekdo čakal z listkom: Ti si, ti nisi.

Naše videnje je, da je nacionalka usmerjena preveč novinarsko.

Vse državne televizije morajo skozi prevetritev. Naše videnje je, da je nacionalka usmerjena preveč novinarsko. V nobenem zakonu do zdaj na primer ni bilo omenjeno, koliko mora biti novinarskega dela, koliko denarja gre za novinarje, koliko tovrstnega programa mora zagotavljati – in zagotavljajo ga več kot polovico!

Ima pa po drugi strani določeno, koliko mora bit slovenskih AV-del – več kot četrtina, ker je to njihovo osnovno poslanstvo. Sto dvajset milijonov, ki jih dobijo od ljudi, bi morali vrniti v kulturo, ekskluzivne programe, v nekaj, kar bo ostalo zanamcem.

V novem zakonu se tega ne dotika, vendar tudi zdaj nihče tega ne opravlja. Četrtina programa bi morala biti slovenska AV-produkcija: torej igrani programi, programi s scenarijem (filmi, nadaljevanke, dokumentarci), ki jih lahko tudi prodamo. To se 20 let ni delalo!

BBC je vso svojo kredibilnost gradil na dokumentarnih serijah. Če vidiš njihov dokumentarec, veš, da je dober. Politične novice niso sinonim BBC-ja. V Sloveniji pa se je zgodilo, da so slovenska nacionalna televizija Dnevnik in Odmevi …

A novinarstvo je peta veja oblasti. Nadaljevanka Najglasnejši glas, ki govori o nastanku Fox News, dobro pokaže, kako komercialna televizija ne poroča o resnici, ampak se z njo igra oziroma je najpomembnejše, da so v skladu z določeno politično opcijo. Če si tega pri nas ne želimo, je pomembno, da imamo medijsko hišo, ki bo nevtralno poročala! Torej potrebujemo novinarstvo na RTV SLO!

Foxov primer je fenomenalen, ker pokaže vso absurdnost novinarstva, ki se kaže v tem, da je povsem nepošteno navadnemu gledalcu reči: Resnica je ena. To ni res. Resnica ni ena, resnic je več.

Primer Nizozemske je fantastičen primer reorganizacija nacionalke, in sicer tako, da so vse politične struje dobile proporcionalni delež denarja, ki ga dobijo z glasovi na volitvah. Vsaka od njih je dobila enega od velikih kanalov. Izločili so vso produkcijo, kar bi moral biti tudi pri nas naslednji korak, tako, kot se izločijo oddajniki in zveze, ker nikjer v sodobnem svetu ni oddajnikov in zvez pod tako institucijo. Hočem reči, da vsaka od treh političnih opcij na Nizozemskem pove svojo resnico. Vsaka je legitimna.

V Najglasnejšem glasu in Fox News je bilo očitno, da so hoteli pomagati Bushu in da so po 11. septembru namenoma objavili novico, da ima Irak orožje za masovno uničenje, kar ni bilo res – to torej ni bila resnica, čeprav so trdili, da je! Ne moreš reči, da je zunaj noč, če je pa dan. Dejstva so pač dejstva, torej je resnično lahko samo pravo dejstvo!

Samo delno se strinjam s tem. Ti moraš povedati nekomu zunaj, da je zdaj dan ali da v Iraku atomskih bomb ni. Zaradi tega v ZDA obstajata CNN in Fox, ki sta si zelo komplementarna. Očitno je bil v tem obdobju Fox bolj gledan kot CNN. A tudi CNN ima ogromno masla na glavi. Oni so naredili pa kuvajtsko vojno, da jim je rasla gledanost! Ne moremo torej reči, kdo ima več masla na glavi, ampak brez pluralizacije resnice ne bo.

pr
»Navaden gledalec si niti ne predstavlja, kako zelo so tuji kabelski programi privilegirani v primerjavi s slovenskimi televizijami.«

Danes se je zgodil absurda, da če bomo imeli omizje o Zemlji, bo očitno moral tam sedeti tudi nekdo, ki bo rekel, da je Zemlja ploščata. Določene stvari so nesprejemljive, in da se dopušča, da vsak pove svoje mnenje, tudi če ni pravilno, preprosto ni pošteno – ker ljudje potem rečejo, ja, to sem slišal na televiziji.

Sva na zelo tankem ledu, ker s posploševanjem zbanaliziraš temo. Ob tem, da je Zemlja ravna, se vsi nasmehnemo. Manj pa se nasmehnemo, že ko govorimo o »chemtrailih«. Še hujša stvar je 5G, ko pridemo na tanek led, saj je populacije, ki bi rekla, da je situacija jasna, čedalje manjša.

Seveda smo v zadnjih 50 letih izgubili bistveno stvar – avtoriteto!

Ali če bi govorili o vesoljcih, prehrani, veganstvu. V nekem ozkem polju mora biti dvojen pogled. Seveda smo v zadnjih 50 letih izgubili bistveno stvar – avtoriteto!

Te ni, niti v znanosti. Avtoritete, za katero bi rekli: Če pa on/-a tako reče, je to to.

Včasih je Gustinčič povedal svoje – dobro ali slabo – in so mu ljudje verjeli. To seveda ni samo slovenski problem, da se razumemo. Če dobiš enako količino informacij o ravni Zemlji in enako o okrogli Zemlji, si indoktriniran – že zato, ker na primer na Facebooku prebereš toliko in toliko objav.

Za RTV SLO pravijo, da je preveč zbirokratizirana, da si marsikakšno spremembo, o kateri govorite, tudi oni želijo, da pa zakoni z birokratizacijo tega ne dovoljujejo …

Nacionalka je pri nas in v svetu v dobršni meri socialni korektiv. Znotraj se zbirajo in ostajajo ljudje, ki se jim reče beli sloni. Tam ostajajo do upokojitve, čeprav nimajo česa delati – seveda taki ljudje sami sebi dajejo veliko dela. Temu se reče birokracija. Kdo je torej naredil birokracijo? Oni sami sebi! Kar je legitimno. Naredili so si procedure, ki so jih zdaj pogoltnile. Seveda bi bilo vse lahko bolj vitko, ampak komu na nacionalki je to v interesu? Vsem, razen tistim, ki o tem govorijo.

»Pro Plus ima kar 80 odstotkov tržnega oglaševalskega deleža za digitalne medije – in več kot 50 odstotkov skupaj s tiskom, spletom, drugimi televizijami in radiom. To ni demokracija, niti ni pluralno, ni normalno in je nekonkurenčno!«

Bistvo premoči enega medija v Sloveniji je denar, ne politična moč. Delo, Dnevnik in Večer so izgubili moč, ker so izgubili denar. Če bi na nacionalki prerazporedili denar, od 120 milijonov je teh 5 odstotkov, o katerih se zdaj govori, tako smešno malo, da ne sme nihče govoriti, da je to meja med preživetjem in smrtjo. To je smešno. Bistvo je, kako nekdo vidi prihodnost, smisel razvoja …

Čeprav se v javnosti največ govori o RTV Slovenija, se bo z novim zakonom torej največ spremenilo za Pro Plus. Kako to, da se potem v javnosti več govori o RTV SLO kot pa Pop TV?

Ker je Pro Plus bolj prefinjen, ker to delajo v ozadju. Verjetno je to povezano z napadi na določene politične strani …

Pro Plus, kot sva povedala, dobi velik del oglaševalskega kolača, dobi pa tudi veliko od kabelskih operaterjev. Če bi pogledali, kaj vse spada pod RTV Slovenija – dva orkestra, radio – bi se verjetno izkazalo, da to, kar ostane za samo televizijo, ni dosti več od tega, kar Pro Plus dobi za televizijsko aktivnost …

Pro Plus na leto dobi okoli 22 milijonov od kabelskih operaterjev, kar je gromozanski znesek. Ampak spet moramo izhajati iz tega, koliko dobijo že omenjeni tuji programi. Proporcionalno s tujimi programi Pro Plus niti ne dobi strašno veliko glede na gledanost. Če lahko neki tuji program dobi za minorno gledanost 10, 20 centov ali celo 1 evro na uporabnika, potem Pro Plus dobi sorazmerno v redu znesek. Edini problem je, da je poleg Planeta in Pro Plusa edini, ki to dobi! Nobena druga televizija v Sloveniji se do tega ni mogla dokopati, oni pa so se zaradi svoje premoči! Z njo pridejo do monopolnega položaja.

»Zdaj se ves čas govori o Orbanovem vplivu, kar je smešno, saj je za monopol Pro Plus 'zaslužen' ustanovitelj CME Ronald Lauder. Veste, da je bil on šef CIE za vzhodno Evropo!«

Ko enkrat taka medijska moč pride v roke nepravemu človeku, se lahko zgodi marsikaj. Kaj, če bo tako moč nekdo izkoristil zato, da se menja lastništvo? Zdaj se ves čas govori o Orbanovem vplivu, kar je smešno, saj je za monopol Pro Plusa »zaslužen« ustanovitelj CME Ronald Lauder. Veste, da je bil on šef CIE za vzhodno Evropo! V trenutku, ko je to postal, je dobil koncesijo za Slovenijo, Češko, Romunijo, torej vse ključne države, v katerih so imele nadzor ZDA oziroma Lauder. Prva stvar, ki jo je po inavguraciji novi veleposlanik ZDA v Sloveniji vsakič naredil, je obisk Pro pPlusa. Pa se nihče nad tem ne zgraža. Vsakič je prišel veleposlanik vprašat, pri čem je treba pomagati. Seveda so pomagali – že 20, 30 let.

Pomagajo na vse možne načine, z vsemi kanoni. Tu ni heca in oni tega ne skrivajo. Niso se na Pro Plusu trije prijatelji kar znašli in dobili 80 odstotkov kolača – to tako ne gre. Za tem stoji dolgotrajen političen projekt. Zdaj po 30 letih tarnati: Joj, tako bo kot pri Orbanu, je brez zveze. Sploh veste, kako je tam? Je sploh kdo bil na Madžarskem? Pa nikogar ne zagovarjam. Naj gre kakšen novinar, levi, desni ali tisti iz nebes, v Budimpešto in naj jih vpraša, kako je. Ne pa se po Skypu pogovarjati s tremi prijatelji v smislu: Povej, kako hudo je na Madžarskem. Jaz sem bil tam in po mojem mnenju je to ena najbolj prosperitetnih držav v osrednji Evropi. Sprostili so ekonomijo. Trudijo se delati. Ljudje so zadovoljni …

Zakaj je torej prišlo do takega nesorazmerja na trgu?

Politika se indiferentno obnaša do ključnega dela, ki se mu reče razdeljevanje denarja in gre skozi agencijo AGB Nielsen, ki je nima nihče pod nadzorom. Tukaj se razdeljuje med 80 in 100 milijonov evrov na leto, česar nima nihče pod nadzorom.

Kako je to mogoče?

Tako kot se pač to v Sloveniji zgodi: bolj ko si tiho, boljše je. Zakaj noben novinar ne piše o tem? Ker je to nekomu v interesu. Zakaj je Mediana lahko solastnica tega AGB Nielsna in dobesedno nadzira vse javnomnenjske raziskave, ki imajo za posledico razdeljevanje denarja – 100 milijonov v Sloveniji. Vedno je ključen denar. V novem zakonu tega še ni, kar je žalostno. Potrebna bi bila samo manjša korekcija, da ima nekdo (agencija, ministrstvo) nadzor – da na vsakih nekaj let da novo koncesijo, da se lahko nekdo prijavi, da se preverjajo podatki, da se dela neko očiščevanje … Trenutno stanje pa je tako, da kanibal brez problema poje drugega …

Iz ★★★ REVIJA VKLOP/STOP ★★★