V napetih mesecih, ki prihajajo, nam grozi povečano izločanje tega hormona, če se ne bomo odločili drugače in stresnih razmer reševali postopno z veliko miru in potrpežljivosti. Ter predvsem če si ne bomo dovolili, da se nas stresorji iz zunanjega (in notranjega okolja) dotaknejo bolj, kot si želimo.
Pravzaprav je kortizol izjemen hormon. Tako kot vsi drugi ima tudi on zelo pomembno nalogo v našem telesu: pomaga nam, da se takrat, ko našemu otroku lije kri, odzovemo mirno in naredimo vse, kot je treba, da se na izpitu ali predstavitvi lahko povsem osredotočimo na vsebino, ki jo želimo predstaviti, in tisti trenutek pozabimo na neznosne menstrualne bolečine, da torej v stresnih razmerah lahko prekosimo sebe (tako zelo, da morda uidemo tudi divjemu bizonu ali celo levu). Kako mu to uspeva? V stresnem trenutku da signal vsem celicam našega telesa, naj rešujejo izključno kočljivi položaj, v katerem smo se znašli. Delujejo le rdeče lučke (takrat imamo lahko skorajda nadnaravne telesne (na drevo splezamo hitreje od medveda, čeprav še nikoli nismo plezali na drevo), duševne (zmoremo oskrbeti grozne rane, čeprav smo kot otrok ob pogledu na kri omedleli) in čustvene sposobnosti (čeprav nas je na smrt strah za našega otroka, strahu ob nesreči ne občutimo, temveč delujemo izključno tako, da ga čim hitreje in čim bolje oskrbimo). Da lahko v stresnem trenutku delujemo s tolikšnimi (za nas skorajda nadnaravnimi) močmi, pa kortizol oziroma tako imenovani stresni hormon (saj se izloča v stresnih razmerah) poskrbi za povišanje tako krvnega tlaka kot krvnega sladkorja, obenem pa tudi za utišanje imunskega sistema, zaviranje nastajanja nove kostnine (zato spodbuja osteoporozo) … S povišanim bitjem srca in utišanjem rasti ter imunskega sistema v stresnem trenutku ne bi bilo nič narobe, če se to ne bi nenehno obnavljalo in bi imelo telo čas nadomestiti zamujeno … Če ne bi bili nenehno pod stresom in bi naši nadledvični žlezi ves čas proizvajali prevelike količine kortizola.
Preberite tudi: Čokolada - zaveznica srca.
Ste preveč produktivni v proizvajanju kortizola?
Če je vaše življenje ves čas napeto, kot bi živeli v akcijskem filmu (čeprav se v vašem vsakdanjiku ne dogaja toliko zanimivih in nenavadnih stvari), najverjetneje vaše telo izloča preveč stresnega hormona kortizola.
Že zjutraj se zbudite utrujeni, čeprav ste ponoči spali, ali pa sploh ne morete spati dobro, čeprav ste zelo utrujeni.
Vaš trebuh objemajo maščobne blazinice, četudi se prehranjujete zdravo.
Vaš prebavni sistem protestira – verjetno ste napihnjeni, imate trebušne krče, ste zaprti ali ravno nasprotno – imate drisko, lahko vas peče zgaga.
Vse večkrat se zgodi, da vas obsedajo misli o nezdravih prigrizkih in sladkarijah, ki se jim vse težje odrečete.
Vse večkrat trpite za glavoboli ali/in bolečinami v hrbtenici, tudi sploh ste postali dovzetnejši za bolečino.
Zdi se vam, da se vas oklene vsak virus ali bakterija, da si je vaš imunski sistem vzel dopust, čeprav nujno potrebujete njegove nadure.
Spolnost je za vas izgubila smisel. Želje po njej je vse manj.
Doživljate napade panike, pogosto ste tesnobni, postajate lahko celo paranoični.
Volja in veselje do česar koli prijetnega sta vas zapustila.
Kortizol in DHEA, dva obraza iz iste »proizvodnje« – nadledvičnih žlez
Čeprav kortizol nujno potrebujemo v najbolj stresnih trenutkih v življenju, naj teh ne bi bilo veliko. Ker v tem času naše telo ustavi skoraj vse funkcije, ki sicer skrbijo za naše življenje. Za obnovo celic, dobro delovanje imunskega sistema, dober spanec, veselje do življenja, druženja, spolnosti … Ko kortizol miruje, nadledvične žleze proizvajajo hormon DHEA, ki obnavlja in pomlajuje, medtem ko kortizol razgrajuje in stara. »Za optimalno zdravje bi morala biti ta hormona v medsebojnem razmerju,« pravi Minka Gantar, avtorica knjige Ko imajo hormoni žur, v kateri so kortizolu posveti na kar 34 straneh. »Ko smo v stresu, se sprosti kortizol, ko pa stres mine, telo zmanjša proizvodnjo kortizola in poveča izločanje hormona DHEA, ki nastalo škodo popravi med spanjem,« pravi Minka Gantar, ki pa opozarja, da se to dogaja le takrat, ko je telo izpostavljeno kratkotrajnemu stresu. »Ko nimamo dovolj časa, da bi se opomogli po vsakem stresnem dogodku, preden pride nov, celice ostanejo nedelujoče, telo se stara in lahko umremo, preden nastopi naš čas,« opozarja strokovnjakinja.
»Neka študija je pokazala, da se je po 28 dneh neprekinjenega stresa raven kortizola povečala za kar 240 odstotkov od začetne vrednosti, raven hormona DHEA pa je padla za 15 odstotkov. Kar pa je še huje – tudi po tem, ko se stres zmanjša, si telo včasih ne opomore. Hormonsko stanje se ne vrne na začetno raven, temveč ostaja v načinu odzivanja na stres z visoko vrednostjo kortizola in nizko proizvodnjo hormona DHEA. V tem primeru je telesu treba pomagati, da si opomore,« kaže edino pot nazaj v zdravje in dobre odnose s samimi seboj in drugimi Minka Gantar.
Ustavite proizvodnjo kortizola in pritisnite »na tipko« DHEA
Zdi se, da je življenje ljudi, ki imajo zadostno količino hormona DHEA, kot iz pravljice. »So vitalnejši, imajo močan spomin in hitre misli, imajo močnejše kosti, čvrste mišice, napete zadnjice in lepe trebuhe. Poleg tega hormon DHEA vpliva na pomlajevanje kože, lajša simptome depresije, omili posledice stresa, kot sta živčnost in napetost, znižuje odstotek telesne maščobe in celo lajša simptome menopavze, hormon DHEA je odgovoren tudi za proizvodnjo spolnih hormonov,« razlaga Minka Gantar, ki doda: »Ko imamo dovolj hormona DHEA, imamo občutek, da zmoremo, imamo mirne živce. Počutimo se vse bolj mladi, tudi videz kože izraža mladost in vitalnost.« Zato ni čudno, da so se njegove izdelave v veliki želji po večni mladosti lotili najrazličnejši proizvajalci. Vendar se je kmalu pokazalo, da je umetni hormon DHEA povezan z več vrstami rakavih obolenj. Umetni hormon DHEA nam torej ne bo prinesel večje mladost(nost)i, temveč morda bližnjico do neželenih diagnoz. K sreči lahko sami poskrbimo, da tvorimo svoj hormon DHEA prav vsako noč!
»Enostavno – vi spite, vaše celice pa veselo delajo hormončke, vas obnavljajo, poskrbijo za prožnejše sklepe, vas pomladijo … In stopijo se vam 'šlaufki' okrog trebuha,« razveseli s tako preprostim odgovorom Minka Gantar, ki namigne še, s katerimi hranili lahko pospešimo proizvodnjo hormona DHEA in s tem topljenje maščob okrog trebuha: vitamini A, B, C in E, minerali kalcij, magnezij, selen, vseh 22 aminokislin in maščobne kisline omega-3.
K topljenju trebuha bo najbolj pripomoglo naslednjih šest živil:
- zelnica, saj vsebuje probiotike,
- ribe, ker so polne dobrih beljakovin in dobrih maščob,
- limone, saj so sinonim za vitamin C,
- pivski kvas, ker vsebuje veliko vitaminov skupine B,
- mandlji, saj vsebujejo najboljše razmerje med kalcijem in magnezijem,
- avokado, ki vsebuje dobre maščobe, vitamina E in C, kalij, magnezij, beljakovine, kar 18 esencialnih aminokislin ter veliko vitaminov skupine B.
Da ne bo bolelo …
Še preden torej kortizol preplavi naše telo v tolikšni meri, da zbolimo, se odločimo za življenje in zaživimo. Najprej si oprostimo za vse, kar smo telesu, umu in čustvom naprtili stresnega. Potem se umirimo – s sprehodom v naravi, meditacijo, vadbo, ki nam ustreza, klepetom s prijateljico (z nečim, kar nam je prijetno), in v miru ter zaupanju življenju skušajmo živeti čim večji del dneva. Vaja dela mojstra in mojster vajo. Tako je tudi s spanjem ponoči in zdravo prehrano, ki dela nam v prid. Četudi nam sprva ne bo šlo najbolje od rok, ne popustimo, saj vemo, za koga se trudimo – zase in za svoje zdravje. Vse drugo lahko počaka. Ker če boste bolni, bo tako ali tako moralo počakati. Ni bolje, da torej svoj čas razporedite vi in ne zahrbtna bolezen?
