Profimedia

Bosonoga obutev je zasnovana tako, da čim manj omejuje naravno gibanje stopal. Zanjo je značilno, da ima širok sprednji del, kar omogoča prosto gibanje prstov. Podplat je tanek in prožen, zato imamo boljši stik s tlemi. Obenem pri teh čevljih peta ni dvignjena, torej ni višinske razlike med peto in prsti (t. i. »zero drop«), poleg tega pa tudi nimajo dodatne opore za stopalni lok. Takšna zasnova omogoča, da mišice in vezi v stopalu delujejo naravno, kar sčasoma okrepi stopala in izboljša ravnotežje.

Ortopedi menijo...

Mnenja ortopedov in podiatrov o bosonogi obutvi so večinoma pozitivna, treba je paziti na prehod, opozarjajo. Paziti je treba, da ne bi hoja brez ustrezne moči v stopalih, ker smo večino življenja nosili čevlje, pripeljala do slabše mehanike hoje in povečala tveganje za poškodbe. In seveda – pazljivi moramo biti, ko hodimo po urbanih območjih, kjer so lahko na tleh črepinje ali ostri predmeti, da ne pride do okužbe. Med pozitivnimi vidiki, ki jih navajajo, so krepitev mišic stopal, saj bosonoga obutev spodbuja delovanje mišic, vezi in tetiv.

To lahko dolgoročno zmanjša tveganje za kronične poškodbe. Z uporabo tovrstne obutve se izboljša tudi ravnotežje, hkrati pa se aktivirajo mišice jedra, kar vpliva na boljšo telesno držo. Poleg tega nekateri strokovnjaki izpostavljajo zmanjšanje bolečin v kolenih in hrbtenici, saj bosonoga hoja omogoča mehkejši in bolj naraven pristanek stopala na tla, kar razbremeni sklepe. Kljub vsemu pa opozarjajo, da mora biti prehod na bosonogo obutev postopen – sicer lahko pride do poškodb, vnetij ali drugih neprijetnosti.

Negativne posledice klasičnih čevljev

Klasični čevlji pogosto povzročijo, da so nožni prsti stisnjeni, peta dvignjena, podplat debel in tog. Zaradi tega se zmanjša občutek za podlago, omeji gibljivost gležnjev, oslabi aktivnost mišic in spremeni način hoje. Hoja z visoko peto še dodatno obremeni sklepe, saj stopamo na iztegnjeno nogo in se sila udarca prenese neposredno na glavo in ledveni del hrbtenice.

Dolgoročno to vodi do bolečin v kolenih, kolkih, križu in celo vratu. Bosonoga hoja tako za razliko od klasične obutve omogoča boljšo aktivacijo mišic stopal in nog, kar pripomore k večji stabilnosti in boljši telesni drži. To vpliva tudi na zmanjšanje bolečin v hrbtu in sklepih. Zaradi tanjših in prožnih podplatov lahko bolje občutimo tla pod seboj, kar krepi senzorično zaznavanje in koordinacijo.

Hoja postane bolj naravna – pri tem se najpogosteje najprej dotaknemo tal s sprednjim ali srednjim delom stopala, ne s peto, kot smo tega vajeni pri sodobni obutvi. Težišče telesa premakne na sredino stopala. To omogoča boljši odriv s prsti in večjo stabilnost. Tak način hoje zmanjšuje obremenitve sklepov in izboljša poravnavo telesa.

Profimedia

Hoja brez čevljev je pomembna tudi za otroke

Za otroke je hoja brez čevljev še posebej pomembna, saj spodbuja razvoj motoričnih spretnosti, izboljšuje osredotočenost, čustveno regulacijo in socialne veščine. Ko hodimo bosi, iz naših stopal do možganov potuje približno 200.000 informacij ob vsakem koraku. S tem tvorimo številne nevronske povezave, kar ugodno vpliva na kognitivni razvoj – tudi v odrasli dobi.

Pri odraslih pa hoja v bosonogi obutvi pomaga izboljšati delovanje metabolizma, imunskega sistema, krvnega obtoka in limfnega sistema. Drža telesa postane bolj sproščena in naravna, kar olajša dihanje in zmanjša napetosti v mišicah in sklepih. Tudi za nosečnice je bosonoga obutev lahko še posebej koristna. Zaradi dejavnih nožnih prstov se aktivirajo medenične in trebušne mišice, kar pripomore k optimalni legi maternice. To zmanjša bolečine v hrbtenici in izboljša dihanje, saj pravilna drža telesa razbremeni trebušno prepono.

Prehod mora biti postopen

Čeprav ima bosonoga obutev veliko prednosti, prehod nanjo ne sme biti prehiter. Osebna trenerka Alja Malis opozarja, da ima telo že »programiran« način hoje, ki se lahko prenese tudi na bosonogo obutev. Zato je potrebno prehod izvesti postopno, sicer se lahko pojavijo bolečine v stopalih, petah ali celo vnetja.

Priporoča dvanajsttedenski načrt tranzicije, ki se začne z dvema tednoma vaj za mobilnost in moč stopal ter hojo brez čevljev doma. Šele nato svetuje postopno uvajanje bosonoge obutve v vsakodnevno življenje. Vaje pomagajo stopalom, da se naučijo absorbirati sile udarca in jih pretvoriti v kinetično energijo.

Cene se razlikujejo

In koliko stane bosonoga obutev? Cene se precej razlikujejo glede na blagovno znamko, model in materiale. Med cenovno dostopnejšimi možnostmi se zneski gibljejo med 30 do 50 eurov za par čevljev. V srednjem cenovnem razredu se cene za par bosonoge obutve gibljejo med 60 in 100 evrov.

Cene modelov takoimenovane premium bosonoge obutve pa običajno presegajo 150 evrov.  Pri izbiri bosonoge obutve je pomembno upoštevati ne le ceno, temveč tudi kakovost materialov, udobje, prilagojenost vašemu stopalu in predvsem namen uporabe – ali boste čevlje nosili vsak dan, za hojo v naravi, za šport, ali zgolj občasno.