Beljakovine naj bi po tej dieti predstavljale eno tretjino prehrane. Dovoljene so ribe (predvsem tunina, losos, slanik, skuša in druge z veliko maščobnih kislin omega-3), morski sadeži, divjačina, pusto perutninsko meso, jajca, drobovina in pusta govedina. Najboljše je meso živali, ki se prosto pasejo. Prepovedani so industrijsko predelano meso (salame, paštete ipd.), mleko in mlečni izdelki, stročnice (vključno z arašidi) in mastno meso.
Preberite tudi: Kaj se dogaja v zakonu Primoža Brezca? Kliknite TUKAJ!
Paleo dieta je pravzaprav prehranjevanje po vzoru naših paleolitskih prednikov, ki še niso bili kmetovalci in so na svoj jedilnik uvrščali, kar so pač pobrali ali ujeli v svoji okolici. Njihova hrana torej ni bila nikakor predelana in to je osrednje načelo paleo prehranjevanja – vse, kar zaužijemo, je čim bolj naravno in nepredelano. Paleo način prehranjevanja v nasprotju s splošnim prepričanjem ni način prehranjevanja z majhnim vnosom ogljikovih hidratov. Pomemben del prehrane zajemajo pusti beljakovinski viri, ogromne količine sadja in zelenjave ter zdrave maščobe.
Zakaj paleo?
Zagovorniki paleo načina prehranjevanja so si edini, da se je hrana skozi zgodovino močno spreminjala, zlasti zadnjih dvesto let pa so razlike tako izrazite, da terjajo svoj davek. Intenzivno kmetovanje, prečiščevanje rastlinskih olj in sladkorja, kemijska obdelava živil, neprepoznavna predelava in obdelava živil ter gensko spreminjanje so tako zelo intenzivno in hitro spremenili prehrano, da tem spremembam človeški organizem preprosto ni več sposoben slediti. In se nanje odziva v obliki civilizacijskih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, debelost, bolezni prebavil, sladkorna bolezen, alergije, intoleranca do nekaterih hranil in navsezadnje tudi razne oblike raka.
Osnovno načelo
Da bi omilili ali se celo izognili tem boleznim, zagovorniki predlagajo prehranjevanje, kot so ga poznali ljudje v paleolitiku, ki niso bolehali za nobeno od omenjenih bolezni. Njihova hrana namreč ni bila obdelana, bila je utrgana, nabrana ali ujeta v naravi in zato človeškemu telesu najbolj prijazna. Ni vsebovala sladkorjev in umetnih sladil, prečiščenih maščob, industrijsko predelanih živil, glutenskih žit, umetnih aditivov, niti ne razvad, kot so cigarete in alkohol. To so tudi stvari, ki se jim morate pri paleo dieti izogniti. V zameno pa boste skladno s paleolitskim jedilnikom zaužili veliko zelenjave in sadja, rib, ki bodo negojene, jajc, oreščkov in zdravih maščob, ki se skrivajo v avokadu, olivnem in kokosovem olju, ter mesa pašne živine in perutnine proste reje. Strožje različice diete predvidevajo tudi opustitev mleka in mlečnih izdelkov ter stročnic in druge zelenjave, ki je ne moremo uživati brez vnaprejšnje toplotne obdelave. Te različice so primerne predvsem takrat, kadar se želimo posloviti od odvečnih kilogramov ali kadar imamo zdravstvene težave.
Ne gre za izogibanje ogljikovim hidratom
Ker naši paleolitski predhodniki še niso bili kmetovalci, s paleo jedilnika odpadejo vsa živila, ki so pridelana iz žit, torej vsi ogljikovi hidrati. Ravno zaradi tega mnogi zmotno mislijo, da gre za dieto brez ogljikovih hidratov. A čeprav se s tovrstnim načinom prehranjevanja res zaužije precej beljakovin in zdravih maščob, je predviden tudi velik delež zelenjave in sadja, zato delež zaužitih ogljikovih hidratov ni manjši od štiridesetih odstotkov dnevno. Eden od pomembnih argumentov paleo prehranjevanja pa je tudi precejšen delež zaužitih zdravih maščob. Pravo ravnovesje med maščobnimi kislinami omega-3 in omega-6, ki ga zagotavljajo maščobna živila paleo jedilnika, je namreč eden ključnih razlogov za zdravje človeškega organizma. To ravnovesje je s sodobnim načinom prehranjevanja porušeno, kar se kaže kot razmah vnetnih in avtoimunskih bolezni, depresij in podobnega. Dieta tako vzpostavlja idealno razmerje med beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati, kar uravnava hormonsko ravnovesje, to pa vpliva na vsa druga ravnovesja v človekovem telesu.
Prednosti
Zagovorniki in nekateri strokovnjaki potrjujejo kar nekaj pozitivnih učinkov paleolitskega načina prehranjevanja. S tovrstno prehrano naj bi se zmanjšalo maščobno tkivo v našem telesu in ohranilo ali povečalo mišično tkivo, ne da bi povečali telesno dejavnost. Dieta naj bi uravnavala tudi naš krvni sladkor in inzulinsko občutljivost, zmanjšala naj bi raven slabega holesterola in povečala raven dobrega, uravnavala krvni tlak ter zmanjšala pojav vnetij in vnetnih bolezni. Uravnavanje vseh omenjenih krivcev za civilizacijske bolezni so dokazale tudi številne študije. Poleg vseh teh pozitivnih učinkov pa posamezni uporabniki opažajo tudi izboljšanje razpoloženja, višjo raven energije, povečano zbranost in zmožnost pomnjenja, boljši spanec ter manj težav z menstruacijo in PMS-jem.
Slabosti
Največja slabost, ki mu jo mnogi očitajo, je prav gotovo, da gre za način prehranjevanja, ki mu je težko slediti. Sama »pravila« niso tako težko osvojljiva, težje jih je prilagoditi današnjim razmeram. Hrano, ki bi bila tako zelo neoporečna, je namreč težko dobiti, prisiljen si jo vzgojiti sam, za kar pa mnogi nimajo razpoložljivih sredstev. Mnogi opozarjajo tudi na prevelik vnos beljakovin v telo, ki lahko močno obremeni ledvica ter lahko celo vodi v ketozo in odpoved ledvic. Čeprav naj bi neka študija ta – kot ga je poimenovala – mit ovrgla, je s 65 sodelujočimi in šestimi meseci opazovanja enostavno premajhna, da bi iz nje lahko potegnili uporabne ugotovitve. Prehranjevalni režim je prav tako neprijazen do vegetarijancev in nekoliko težek za sladkorne bolnike, ki morajo v že tako ozkem naboru živil še dodatno paziti, da ne zaužijejo preveč svežega in suhega sadja ter korenaste zelenjave, ki vsebujejo sladkor in za sladkorne bolnike niso primerni.
