Nekaj let je bila tudi zelo aktivna v društvu za zaščito živali in je zapuščenčkom nudila prehodni dom, dokler jih ni kdo posvojil. Takrat je imela v nekem trenutku doma kar sedem psov: svoja dva in zapuščeno psičko s štirimi mladiči.
Večina hišnih ljubljenčkov je v njen dom prišla po naključju. Po navadi so bile to zapuščene živali. Tako je tudi z njeno trenutno ljubljenko – Leno.
To je našla pred sedmimi leti, ko se je zanemarjena, garjasta in bolhasta pasla okrog smetnjakov v neki mali vasici na Hvaru, kjer je bila Sara na dopustu. »Spraševali smo, ali jo kdo pogreša ali pa bi jo morebiti posvojil, a ni bilo nobenega odziva, tudi ob pomoči domačinov ne. Prodajalka v vaški pekarni me je skorajda na kolenih prosila, naj psičko odpeljem v Slovenijo, tudi če bi jo hotel kdo od Hvarčanov vzeti za svojo. Dejala je, da pri njih še vedno ni nobenega humanega odnosa do živali in da bi psičko kakšna družina vzela k sebi samo zato, da bi se njihovi otroci z njo igrali, dokler bi bila majhna. Ko bi odrasla, pa bi jo spet zavrgli. V tem primeru bi bila prepuščena sama sebi in silam narave. Tudi nebrzdanemu naskakovanju potepuških psov v času gonitve. Tega nisem mogla dopustiti. Če bi ostala tam, bi bilo njeno življenje kratko, polno trpljenja in žalostno. Tako je odšla z mano,« nam je povedala igralka.
Sara je psičko poimenovala Lena. »Preden sem jo vzela za svojo, so se z njo igrali otroci na vasi in ji nadeli ime Lady. Ko sem jo dvignila v naročje in jo pogledala v oči, sem ji rekla: 'Ti boš moja. In nisi Lady, ampak Leni.' Preprosto se mi je zdelo, da ji ime Lady ne pristoji, čeprav se je nanj že odzivala. Za trenutek sem celo pomislila, da bi ji dala ime Lemmy po pevcu iz Motörheadov, a sem potem izrekla: Leni. Uradno je Lena s hrvaškim potnim listom, kličemo pa jo po vseh možnih verzijah tega imena, od Lenčke naprej. Ima tudi nekaj vzdevkov čisto mimo njenega uradnega imena, na primer Čuču in Šmukla,« razkriva igralka.
Lena je po njenih besedah najbolj potrpežljiva kužica, kar jih pozna. Vse, kar zahteva od nje, je, da je ne pušča preveč same. »Na srečo se profesionalno ukvarjam s takimi stvarmi, da je večino časa lahko z mano. Tako Lena preživlja dneve v pisarni, v gledališču na vajah, z mano hodi na radio in tudi v studio, ko sinhroniziram risanke. Ves ta čas mirno preleži in ji je dovolj že to, da ji ni treba biti sama doma,« pravi Sara.
Zahtevna je le, kar zadeva zdravje, a ne po svoji izbiri. »Lena trpi za kroničnim jetrnim obolenjem, zato mora biti na posebni dieti in jemati zdravila, čeprav s svojimi moledujočimi očkami zahteva kakšen priboljšek. Ampak ne pri meni, ker ve, da zagotovo ne bo nič dobila. Svoje čare spogledovanja potem preizkuša na drugih ljudeh, ki pa se jim vsakič stopi srce, ko jim povem, da ne sme dobiti nič, ker je bolna,« nam je za konec še zaupala igralka.
