##IMAGE-2239427##

Danes je 29. februar, kar pomeni, da je letošnje leto prestopno leto.

Prestopno leto imenujemo leto s 366 dnevi, ki premore tudi 29. februar. Leto, ki ni prestopno, je navadno leto.

Pravilo za določanje prestopnih let, kot ga povzemamo iz Wikipedie, je:

Leto 2004, denimo, je bilo prestopno (zaradi 1. točke), leto 1900 ni bilo prestopno (zaradi 2. točke, navkljub 1. točki), leto 2000 pa je bilo prestopno in je torej imelo 29. februar (zaradi 3. točke, navkljub 2.).

Prestopna leta so v koledar uvedli zato, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi. Letni časi se na Zemlji ponavljajo vsako tropsko leto; to je čas, ki ga Zemlja potrebuje, da zaključi tirnico po orbiti okoli Sonca. Obhodni čas Zemlje je približno 365,2422 dni, torej bi se letni časi počasi zamikali, če bi uporabljali le preprost koledar s 365 dni. Z zgoraj opisanim občasnim dodajanjem dneva februarju dobimo v gregorijanskem koledarju v povprečju 365,2425 dni na leto, kar pomeni, da ta koledar v 4.000 letih zamuja pol dneva.

Ena izmed posledic pa je ta, da vsi tisti, ki so rojeni na 29. februarja, rojstni dan proslavljajo le vsake štiri leta. V Sloveniji so takšne otroke poimenovali 'smolčki' in ponekod zanje pripravljajo posebne rojstnodnevne zabave.

Koledar (lat. calendarium) je sistem za računanje časa, zlasti glede na začetek, dolžino in delitev leta. Je časovno štetje, seznam po tednih in mesecih urejenih dni v letu. Leto je čas, v katerem se Zemlja zavrti okrog Sonca. Zemlja potrebuje za to 365,2422 dneva, kar povzroča pri sestavljanju koledarja določene težave, vsako leto je namreč treba upoštevati dodatnih 0,2422 dneva. Prvi se je tega lotil Julij Cezar (100-44 pr.n.š.), ki je naročil astronomu Sosigenu izdelavo julijanskega koledarja (imenovan tudi staro štetje). Da bi popravil napake, ki so se nabrale v prejšnjih letih, je Cezar določil, da bo prvo leto tega novega koledarja dolgo 445 dni. Leto 46. pr. n. š. je postalo znano kot leto zmede. Julij Cezar je uvedel tudi pojem prestopnih let, s katerim je izravnal dodatnih 0,2422 dneva za vsako leto. Vsako tretje leto v originalnem julijanskem koledarju je bilo prestopno, kar pa je pomenilo 2 uri in 11 minut preveč. Ta koledar je še izpopolnil cesar Avgust (63 p.n.š.-14 n.š.), ki je leta 8 p.n.š. spremenil pogostost leta na eno prestopno leto vsaka štiri leta. To je dodalo vsako leto 0,2500 dneva in zmanjšalo napako za 11 minut (0,0078) letno. Do 14. stoletja je teh 11 minut naneslo skupaj 10 dni. Papež Gregor XIII. (1572-85) je zato uvedel gregorijanski koledar (imenovan tudi novo štetje), tako da je določil, da 4. oktobru sledi 15. oktober. Odločil je tudi, da leta stoletja niso prestopna, če niso deljiva s 400. Tako leti 1800 in 1900 nista bili prestopni, leto 2000 pa je bilo. Gregorijanski koledar omogoča dodatnih 0,2425 dneva na leto in zato zmanjšuje napako na vsega 0,0003 dneva na leto. Novi popravki koledarja bodo potrebni šele čz mnogo stoletij. Gregorijanski koledar so prav kmalu vpeljali v vseh katoliških državah, v protestantskih pa šele v 19. stoletju.

Ko so Velika Bitanija in njene kolonije, ki so zavračale vse, kar je prihajalo iz Rima, leta 1752 prevzele gregorijanski koledar, so izbruhnili nemiri, na katerih je množica vpila "Vrnite nam naših 11 dni!"

Rusija ni prevzela gregorijanskega koledarja vse do revolucije 1917, ko je bil časovni zamik 13 dni. Zato oktobrsko revolucijo (25. oktobra 1917) praznujejo v mesecu novembru (7. novembra).

V muslimanskem koledarju je leto dolgo 354 ali 355 dni, v židovskem 353 do 385 dni. Kitajci so uporabljali koledar, osnovan na 60-letnem ciklusu. Čeprav so ga na Kitajskem leta 1930 prepovedali, ga še vedno uporabljajo v nekaterih delih Jugovzhodne Azije.

Znan je tudi azteški kamniti koledar, ki ima obliko kroga. V notranjem krogu so simboli 20 azteških dni, od katerih je bil vsak povezan z določenim božanstvom. Azteško leto, ki je trajalo 365 dni, je imelo 18 mesecev po 20 dni in 5 nesrečnih dni. V središču kamna, ki tehta približno 25 ton, je datum, ko bo - po verovanju Aztekov - svet uničil potres, ter datumi, za katere so bili prepričani, da je do podobnih uničenj že prišlo.

Revolucionarni koledar so uvedli v Franciji septembra 1793, kar je bil eden radikalnejših ukrepov v času francoske revolucije. Gregorijanski koledar so zaradi njegove povezanosti s Cerkvijo nadomestili s koledarjem, v katerem je bilo leto razdeljeno v 12 novih mesecev z imeni, ki so spominjala na letne čase: termidor (vroči mesec), na primer, je trajal od 19. julija do 17. avgusta, brumaire (megleni mesec) pa od 22. oktobra do 20. novembra. Po tem koledarju so začeli šteti čas od razglasitve republike v Franciji, zato je leto 1 trajalo od septembra 1792 do septembra 1793. Napoleon je leta 1805 ponovno uvedel gregorijanski koledar.