arhiv

arhiv

Naši znanci živijo in delajo v Nemčiji že trideset let. Še nekaj let in sledila bo zaslužena upokojitev. Sama sem že upokojena. V Nemčiji živijo v najemniškem enosobnem stanovanju. »Človek se navadi«, pravijo. Pri nas, v vasi, pa so sezidali hišo, kot je ni daleč naokoli. Njihovi otroci so ostali v Nemčiji, kjer je boljši standard. Naša hiša je seveda manjša in primerna našim razmeram. Pri nas v hiši je že tudi malo gneča, ker je na podstrešju hči z družino, z nama pa še živi sin.

Vozijo se v starem Volkswagnu. Tudi naš je že zrel za zamenjavo. Živimo podobno, tudi nakupujemo v Hoferju in Lidlu, kjer je bojda cenejše. In se pogovarjamo, o politiki, zdravstvu, itd. Včasih gremo skupaj kam na izlet, čeprav me moti, da pijače in kave ponavadi plačamo mi. Za vso družbo, po balkansko pač.

Pogovarjamo se tudi o migrantih, ki prihajajo k nam in še naprej. Sama si še nisem ustvarila mnenja ali jih podpiram ali ne na njihovi poti. Zato sem vprašala naše znance iz Nemčije, kaj menijo o tem, saj živijo zunaj, v tujini. Pravijo, da prišleki niso nič dobrega, da spreminjajo način življenja domorodcem. Da s seboj prinašajo tudi probleme.

Sedaj razmišljam, da imajo moji nemški znanci verjetno prav, saj vendar že trideset let živijo v Nemčiji.