Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Trije arhitekti nastavljajo zrcalo današnjemu Šentjerneju


dolenjski-list
Besedilo in foto: L. Markelj
8. 2. 2020, 10.30
Posodobljeno
26. 02. 2020 · 13:57
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

arhitektii_001.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
ARHITEKTII 001, ARHITEKTII_001
arhitektii_005.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Z avtorji razstave, arhitekti Dare Homan, Andrej Bučar in Matej Kerin, se je na prireditvi pogovarjala Barbka Kukman.
arhitektii_003.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Kolaži morajo dati misliti. (Foto: avtorji razstave)
arhitektii_029.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Čestitka in pozornost avtorjem razstave iz rok Nine Šalamon
arhitektii_022.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Barbka Kukman
arhitektii_014.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Mladi recitatorji OŠ Šentjernej
arhitektii_008.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Stare fotografije o Šentjerneju - spomini

Šentjernej ima ljudi, ki jim ni vseeno za svoj kraj: kako izgleda, kako je urejen, kako se razvija. Mednje nedvomno sodijo trije domači arhitekti: Matej Kerin, Dare Homan in Andrej Bučar, ki so pred dnevi v Kulturnem centru Primoža Trubarja na ogled postavili zanimivo arhitekturno razstavo z naslovom Kolaži trškega jedra - neznane podobe Šentjerneja.

Gre za predstavitev Šentjerneja na drugačen način, preko kolažev, s čimer so podali nekakšno kritiko današnje podobe trškega jedra, pa tudi ideje in možnosti za njegov razvoj.

Razstavo je odprla v. d. ravnateljica OŠ Šentjernej Nina Šalamon, saj sodi v okvir prireditev Včasih naši učenci, danes umetniki, ki jih šola na pobudo likovne pedagoginje Darje Kovačič pripravlja že kar nekaj let.

Osrednji del razstave tako predstavlja šest kolažev, ko z lepljenko z izrezki iz fotografij iz različnih obdobjih predstavijo svojo vizijo o možnem razvoju kraja - v preteklosti ali prihodnosti. Kot pravijo, ne gre za neke načrte, ampak ideje, ob katerih si lahko vsak odgovori na vprašanje, ali želi živeti v takem Šentjerneju.

Trg nazaduje

Do sedanjega stanja so upravičeno kritični. Središče Šentjerneja je danes kljub prenovi trga leta 2000 degradiran: stavbe izginjajo, trg duši promet, postaja parkirišče.

Drugi del razstave predstavlja 14 spominov oz. izginulih podob kraja s primerjavo fotografij današnjega stanja. Stare fotografije - najstarejše so iz konca 19. stoletja, večina pa jih je z začetka 20 stoletja in po 2. svetovni vojni - so dobili v Dolenjskem muzeju, Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, Etnološkem muzeju, pri zbiratelju razglednic Branetu Penci, prispevalo pa jih je še nekaj Šentjernejčanov, tudi Kerin in Bučar, ki sta v magistrski oz. diplomski nalogi obravnavala domači kraj.

Avtorji razstave - na prireditvi se je z njimi pogovarjala Barbka Kukman - tako dajejo pobudo za nadaljnje zbiranje starih fotografij in drugih zgodovinskih virov o Šentjerneju, ki jih bodo lahko uporabili pri naslednjih podobnih projektih, skupen arhiv pa bo na voljo vsem občanom.

Na razstavi, katere otvoritev so popestrili nastopi šentjernejskih osnovnošolcev z recitalom Prešernovih pesmi in glasbeniki Glasbene šole Marjana Kozina Novo mesto, je zbrane nagovoril podžupan v vlogi župana Janez Selak.

Razstava bo na ogled do 9. marca.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.