Vedno znova: VEČNI ZAKAJ??? Zakaj kruta usoda vzame človeku to, kar ima najraje na svetu. Vzame ljubljeno osebo, s katero smo delili vse tegobe in radósti; osebo, katero smo imeli vsi neskončno radi.

V teh žalostnih trenutkih se iz vsega srca zahvaljujemo medicinskemu osebju bolnišnice Brežice, za lajšanje bolečin, nego in za vse prijazne besede v času njegove dolgotrajne in težke bolezni; še posebej pa gre zahvala odličnima zdravnicama – dr. Mariji Humek - Petelinc in dr. Živani Kavčič, ki sta si močnó prizadevali in trudili, da ne bi prenehalo biti njegovo plemenito in zlato srce. Hvala njegovim nekdanjim sodelavcem – tovarne Pohištva Brežice, bivšim domačinom iz Kapél, prijateljem, znancem ter sorodnikom, ki so se še poslednjikrat prišli poslovit od našega dragega Staneta, nam izrekli sožalje, podarili sveče in cvetje ter darovali za svete maše. Hvala gospodom župnikom: Janezu Turineku iz Senovega za molitev rožnega venca, Vladu Leskovarju iz Bizeljskega in Lojzetu Brcétu iz Brusnic pri Novem mestu za sveto mašo, nagovor in lepó opravljen pogrebni obred. Hvala govorniku – gospodu Ivanu Ureku iz Kapél, ki je takó tenkočutno orisal njegovo življenjsko pot, ljudskim pevcem Fantje s Preske, nekdanjima članoma ansambla Bratje iz Oplotnice in pevcem iz Pohorja za občuteno zapete pesmi med sveto mašo in ob odprtem grobu. In nenazadnje prisrčna hvala kvartetu Pihalnega Orkestra Kapéle, ki so mu zadnjikrat zaigrali v večno slovo, njemu tako ljubó Avsenikovo pesem: "Kadar bom vandral." Naša iskrena zahvala pa velja tudi vsem tistim, ki jih nismo posebej imenovali.

Čas je tisti, ki bo oblažil bolečino srcá in zacelil rane. NASVIDENJE, dragi Stane!! Nasvidenje, nad zvezdami nebá, kjer vsakdo izmed nas tam svoj poslednji dom ima.