Spremembe pravopisa - nas čaka tudi menjava dokumentov?
Kadarkoli se spremenijo pravopisna pravila, imajo uporabniki nekega jezika težave, še posebej starejši, kajti to, kar je veljalo doslej, po novem ne velja več. Ljudje pač delujemo po sistemu »kar se Janezek nauči, to Janez zna«, zato se po uveljavitvi novih pravil marsikdo potoži, da ne zna več pravilno pisati. Pa čeprav je hodil v šolo.
Kljub temu ima osnutek novega pravopisa, ki ga je predlagala pravopisna komisija, ki deluje pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), tudi svoj smisel. Pravila namreč včasih tako zakompliciramo, da so v praksi težko uporabna. In prav to se nam v slovenščini dogaja pri pisanju krajevnih imen.
Kar nekaj deset let je veljalo, da se besede, kot sta gora in vrh, pišejo z malo začetnico, kadar z njo označujemo vzpetino, z veliko začetnico pa, kadar jo uporabljamo za ime naselja. Torej, v besedni zvezi Dravinjski Vrh je slednji pisan z veliko, ker gre za naselje v občini Videm pri Ptuju, medtem ko je denimo Žavcarjev vrh pisan z malo začetnico, saj gre za ime vzpetine na Kozjaku.
Stroški ...
Sprememba pravil pri pisanju krajevnih imen s seboj prinaša tudi nove stroške. Postavitev novega prometnega znaka, smerokaza ali kažipota naj bi stala približno 150 evrov, ker bi šlo v tem primeru zgolj za spremembo ene črke, pa bi bilo mogoče menjati samo to črko in s tem seveda prihraniti veliko denarja. Če pride do pravopisne spremembe, bo treba prej ko slej popraviti in ponatisniti vse šolsko in študijsko gradivo kakor tudi številno uradno dokumentacijo, med katerimi so tudi osebni dokumenti.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
