V Šenčurju so storili velik korak proti polfinalu pokalnega tekmovanja, kljub bolečemu domačemu porazu z Zulte Waregemom v ligi Europa jim nihče ne more odvzeti upanja, da bi lahko prezimili na mednarodnem prizorišču, kar bi bil nov mejnik. Vijoličasti so torej živi na vseh treh frontah, hkrati vse bolj uveljavljajo mlade igralce. Pod Kalvarijo imajo potemtakem dovolj razlogov za zadovoljstvo, toda kljub temu je dejstvo, da prvaki krmarijo skozi precej viharno jesen, kar navsezadnje razkriva tudi zamenjava na trenerskem stolčku.
Štajerci so v nekdanji reprezentančni bazi izpolnili naslednjega v nizu ciljev. Z zmago 5:2 so si tako rekoč zagotovili napredovanje v polfinale pokalnega tekmovanja, povratni dvoboj pod Kalvarijo bo bolj kot ne formalnost. »Razplet po željah, odigrali smo na profesionalni ravni, kot se spodobi. Zmaga je bila izražena s tremi zadetki razlike, iz Šenčurja se vračamo zadovoljni, ampak se zavedamo, da je za nami šele prva tekma,« pravi Ante Šimundža.
Po gostovanju na Gorenjskem imajo prvaki nekaj časa za počitek in obnovitev energije, reprezentančni premor bodo preživeli v mirnem ozračju, takšen pa ni bil dozdajšnji del prvega dela sezone. Nikakor ne, to navsezadnje razkriva zamenjava na trenerski klopi.
Da je Maribor na vrhu, seveda ni presenečenje, toda kot na dlani je, da so bili trenutki, ko je bilo precej močno prisotno mnenje o tem, da je bržkone napočil čas, ko se bodo vendarle morali posloviti od prestola. Takšno stanje duha je bilo v preteklih mesecih zaznati vsaj trikrat, iz zornega kota vijoličastih lahko govorimo tudi o treh ključnih jesenskih trenutkih. O težkih, zahtevnih trenutkih, med katerimi jih ni bilo malo, ki so bili prepričani, da se bo zasedba iz Ljudskega vrta pogreznila tako globoko, da bo potrebovala nov začetek. Ali če se izrazimo malce bolj slikovito, skoraj vse je bilo pripravljeno za »pogreb« enajstkratnih prvakov.
Superpokal
Začelo se je že zelo zgodaj oziroma v pričakovanju uvodne preizkušnje nove sezone. Superpokala! Bil je zares viharen teden, za katerega je s svojim odstopom poskrbel Zlatko Zahovič, temelji Ljudskega vrta so se močno zatresli. Povrhu se je nato zgodil še katastrofalni poraz na prijateljski tekmi s Kaiserslauternom, obračun z večnim tekmecem pa je bil pred durmi. »To je konec. Zdaj je primeren čas, da Olimpija z zmago napove zamenjavo na vrhu slovenskega nogometa,« je bilo slišati dokaj številne komentarje, toda razpletlo se je nasprotno. Mariborčani so 7. julija v Areni Petrol v težkem položaju pokazali pravšnji značaj, varovanci takratnega trenerja Anteja Čačića so zmaje razbili, z zmago 3:0 so si znova okrepili samozavest in postavili temelje za uspešen začetek sezone ter obenem nakazali poznejšo krizo zeleno-belih.
Viktoria Plzen
Štajerci so na krilih prve osvojene lovorike v prvenstvo krenili silovito, bili so neustavljivi, v prvi četrtini prvenstva niti enkrat niso okusili grenkobe poraza, z remijem so se lahko pohvalili le Goričani. Poleg tega so se uvrstili v zadnji krog kvalifikacij za ligo prvakov, zadovoljstvo je bilo popolno. A vendarle ni trajalo (pre)dolgo, stvari so se kmalu začele zapletati, bolj izrazito po tekmah z Viktorio. Najprestižnejše klubsko tekmovanje na svetu je ostala neuresničena želja, nato so razmere postajale vse bolj kritične. Ante Čačić se je srečeval z očitki, da Maribor igra preveč obrambno in da je dotedanje uspehe dosegal na žuljih svojega predhodnika oziroma da je ekipa zaradi preslabo opravljenih poletnih priprav preutrujena.
Kritična druga polovica septembra
In nato se je zgodila druga polovica septembra. Vijoličasti so skupinski del lige Europa začeli z visokim domačim porazom z Rubinom, potem so klonili še v Zavrču, nakar doma niso premagali Rudarja, tri dni zatem pa so praznih rok ostali še na Bonifiki, kar je sodu izbilo dno. Izkušeni hrvaški strokovnjak se je moral posloviti. Že naslednji dan ga je nasledil Ante Šimundža, ki je debitiral v Wiganu in izgubil, da bi bil položaj še zahtevnejši, je bil po petih zaporednih tekmah brez zmage (štirje porazi in remi) na sporedu prvenstveni večni derbi. V najbolj neprijetnem trenutku. Kakopak so se znova razširila namigovanja o tem, da ima Olimpija zdaj pa res idealno priložnost, da Mariborčanom zada zelo hud udarec za poglobitev krize. »Pogreb« je bil spet pripravljen, zmaji so prišli 6. oktobra pod Kalvarijo ambiciozni kot že dolgo ne, a so se domov vrnili praznih rok. Marcos Tavares in soigralci so vnovič pokazali pravi značaj, ki razkriva, kako pomembne so izkušnje, ki so jih ob vseh uspehih pridobivali v zadnjih letih. V pravem trenutku so se znali odzvati, od nekje so izčrpali zmagovalno miselnost in slavili z 2:0. Za mir v hiši.
Gorica se je zdela dovolj močna ...
Prijetno ozračje se ni ohranilo pretirano dolgo in pred nedeljskim gostovanjem v Novi Gorici je bila napoved »pogreba« spet aktualna, kar je bila posledica porazov s Celjem, Triglavom in Zulte Waregemom, vmesna pokalna zmaga nad Radomljami okusa kaj prida ni popravila. Gorica se je zdela dovolj močna, da bi lahko vijoličaste še bolj potopila, toda namesto tega se je ponovilo že videno. Prvaki so po zaostanku vstali od mrtvih, dvignili so se iz pepela in se zlasti po zaslugi pravšnjega karakterja vrnili na vrh lestvice.
Vse to seveda dokazuje, da v nogometu ne šteje le znanje, ampak tudi in pogosto predvsem psihološka pripravljenost, v tem segmentu so Mariborčani na domačem prizorišču precej pred tekmeci. V kriznih trenutkih se znajo odzvati neprimerno bolje, zato ob kakovosti, ki jo premorejo, kljub vmesnim slabšim obdobjem nedvomno ostajajo največji favoriti za nov naslov prvaka. S tem se strinja tudi direktor mlajših slovenskih reprezentanc. »Maribor je preprosto tako dober, da ne more izgubiti štirih tekem zapored. Ima preveč individualne kakovosti in tudi ekipnega znanja, da bi si to lahko privoščil. Menim, da bo tudi v letošnji sezoni prvak, čeprav verjetno ne tako prepričljivo kot v prejšnjih sezonah,« je za spletno stran prvaliga.si dejal Milan Miklavič.
