© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Razstava zamejske slovenske slikarke Kristine Mailin


lokalno
R. B (povzetek in priredba nagovora R. Stoparja) galerija slik: R. Smolič in R. B.
19. 5. 2018, 10.45
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

_ut__1_.jpg
Arhiv Lokalno.si

Na pragu pomladi je v Oknu Radogost in Stari galeriji sevniškega gradu gostovala zamejska slikarka Kristina Mailin iz avstrijskega mesta Grafenstein. Leta 1967 jo je veter časa odnesel na tuje, da tam najde mesto zase.

Na pobudo njene sestre Marije Smolič – Minke, slikarke iz Šentjerneja (lani julija gostovala s svojimi stvaritvami v Stari galeriji in Oknu Radogost), se je predstavila s svojimi deli.

Kristina Mailin je slikarka, pripeta v izvir svoje biti, izhodišče pa upornost in predanost lepemu, kar je botrovalo odločnosti, da v tujini ustvari ponosno svoj svet in ostane zvesta svojim slovenskim koreninam, kar na avstrijskem Koroškem ponuja nekaj upanja.

Sama pravi: »Na začetku je bilo prav težko. Udomačila sem se v Celovcu, ki je s svojo ogromnostjo trdo zarezal vame. Kakšna sprememba med rodnimi Grobljami in Šentjernejem? Človek se najde sam med neznanimi ljudmi, neznanje jezika pa življenje  še dodatno oteži. Vse sem premagovala, tudi domotožje, z učenjem in po izkušnjah. Našla sem zaposlitev, kjer sem boleče začutila tujost v šikaniranju delodajalke«.

Takrat se je lotila slikanja in v tem delu našla uteho in spodbudo, da je vztrajala. Zamenjala je službo in ustvarila dom in družino.

Desetletja se je izobraževala v Celovcu o slikarstvu in umetnosti nasploh. Postala je slikarka – avtodidakt. Umetnost je njen duševni dom.

Hvaležna je učiteljem, da so v njeno vnemo slikanja vnesli znanje.

Življenjska pot slikarke Mailinove je izkušnja uvida, da živimo v svetu, ki ga vleče v »črno luknjo«.

Slikarka preko svojega dela sporoča, da se utopiji lepega ne smemo odreči, da  »so vizija nečesa na izgled nemogočega«. Po avtorici: »Ravno nemožno izpostavlja polje možnosti«. »Samo s hojo po robu lahko zamaknemo rob«.

Njen opus je številen v različnih tehnikah in v tematiki. Mnogo slik je poklonila v dobrodelne akcije in za potrebe občine. Dve leti je imela razstavo na Celovškem sejmu, Ajbarakama, sedaj ima stalno razstavo v restavraciji Otello.  Vedno je pripravljena pomagati. Slika veliko in stalno, sploh od kar je v pokoju.

Hvaležna je svoji sestri Minki in organizatorju, da se je lahko sploh prvič predstavila slovenskemu občinstvu.

Otvoritev razstave je glasbeno opremil  Tercet LI-LA iz Novega mesta. Občinstvo je čustveno razvajal s priredbami starih ljudskih pesmi.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.