A. K.; arhiv

##IMAGE-3518083##

Današnja pustna nedelja ne mineva le v znamenju pustnih šem (oglejte si napoved pustovanj v naši regiji), temveč tudi v znamenju rdečih src in ljubezenskih sporočil. Letos namreč sovpada z valentinovim, 14. februarjem, praznikom zaljubljencev in mladoporočencev.

V Sloveniji prvi začetki obeleževanja praznika na način, kot ga poznajo v zahodnoevropskih državah in ZDA, torej z obdarovanjem in ljubezenskimi voščili, segajo v konec 80. let prejšnjega stoletja, prve pa so se nanj spomnile cvetličarne.

V slovenski kulturni dediščini pa je valentinovo znano kot dan, ko se začne prebujati narava. Odtod tudi rek, da ima sv. Valentin ključe od korenin. Ponekod pa tako kot drugje gregorjevo velja za dan, ko se ptički ženijo.

V nekaterih krajih Prlekije pred valentinovim spečejo pecivo iz sladkega kruha. Pogačice, kot jim rečejo, položijo v grmovje ali na zunanje okenske police. Otroci jih gredo zjutraj pobirat v prepričanju, da so darila ptičkov oz. ostanki ptičje gostije.

Prva slika sv. Valentina se je pojavila v Nürnberški kroniki iz konca 15. stoletja, so v sporočilu za javnost pred godom sv. Valentina zapisali v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference. Besedilo ga opisuje kot rimskega duhovnika, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II. v tretjem stoletju.

Rimske oblasti so ga priprle, ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal kristjanom, ki jih je cesar preganjal. Cesar ga je obsodil na smrt. Pretepli so ga s koli, ga kamenjali ter obglavili.

Češčenje sv. Valentina se je hitro razširilo po Evropi. Njegov god so praznovali tudi v zaupanju v moč njegove priprošnje. Njegovo ime izhaja iz latinske besede valens, kar pomeni močan in zdrav, zato so ga imeli za priprošnjika zoper telesne slabosti in kužna obolenja.

Ker svetnikov god največkrat sovpada s predpustnim časom, ki je bil po ljudskem izročilu namenjen svatovanjem, so se mu priporočali mladoporočenci. Valentinovo je ob koncu trde zime, zato so se mu priporočali tudi čebelarji, ker se njihove čebele zbudijo iz zimskega spanja.

Po eni od rimskih legend je svetnik vrnil vid slepi poganski deklici, ki se je potem z vso družino dala krstiti. Sv. Valentin je zato zavetnik za očesno zdravje in pravo notranje spoznanje.

Druga legenda pa govori o tem, da je ozdravil epileptičnega sina pogana. Tako velja tudi za priprošnjika epileptičnih bolnikov, so še navedli na Slovenski škofovski konferenci.