Obstajajo poklici, ki vsak na svoj način sežejo pod površje človeškega življenja. Pri tem, da bo bolj jasno, za površje jemljem vse tisto vsakdanje, kar nam je vidno in na očeh, globino pod površjem pa kot nekaj, kar je velikokrat skrito in vidno le nam samim, našim bližnjim, tistim, »ki so zraven«...

Obstajajo torej poklici, ki zaradi svoje posebne narave vsak dan posegajo v to globino, prebijajo površje vsakdanjega in vidijo vse tisto, kar je sicer zasebno, skrito, samo naše, ne-javno. OK, zdravniki za to uporabljajo rentgen in magnetno resonanco ter jih lahko pogojno štejemo v mehanike te globine. Pardon. Vas zelo cenim in spoštujem, samo zdravniki ne sodite v to kolumno.

Odvetniki so poklicani, da s svojim delom branijo naše najgloblje skrivnosti, ob tem pa ob pravem trenutku, ko vrejo čustva ali smo prestrašeni, ker so nas dobili z roko v kozarcu marmelade, pokažejo hladno logiko prava, materialnosti, zmožnosti, včasih prihodnosti. Prav kodeks odvetniške poklicne etike pravi: »Dolžnost odvetnika/odvetnice je svojega klienta ne le zagovarjati, ampak da je tudi njegov svetovalec/svetovalka«.

Tako kot odvetniki skrbijo za materialno, psihologi skrbijo za duševno, pa mi oprostite ta grobi dualizem z delitvijo na telo in dušo. Včasih psihologi, drugič duhovniki, gre konec koncev za to, da ljudem nekdo pomaga pogledati na duševnost, čustva in misli z druge perspektive, nas pomaga spraviti s trdnih okopov nekega duševnega stanja nekam drugam, da vidimo sebe in druge na nov način. Oziroma, da sploh začnemo razmišljati o sicer samoumevnih stvareh. Tako klasično freudovsko delitev Jaza psiholog uporabi za nov pogled na naše razmišljanje in nam pomaga ustvariti nov pogled na naša dejanja, jih osvetli, ko ponudi vprašanje: »... a to govori iz vas vaš ponos (ego) ali res želja po boljšem odnosu s sodelavci (alter-ego)?« Uf. Priznam. Ego.

V poslovnem svetu obstajajo posebna podjetja in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s svetovanjem drugim podjetjem. Pri tem seveda izključujem podjetja, ki imajo v nazivu »zunanja trgovina, uvoz sadja in svetovanje«. Gre za visoko strokovna svetovalna podjetja, ki se specializirajo v tem, da opazujejo podjetje od blizu in s svojimi izkušnjami, znanjem in objektivnim pogledom »od zunaj« pomagajo usmerjati podjetje k večji uspešnosti ali celo rešijo kakšen zelo kritičen problem.

Posebej znano je svetovalno podjetje McKinsey, ki zbira pod svoje okrilje najbolj perspektivne kadre na svetu. Tiste, ki so boljši od najboljših. Ki vidijo rešitev problema, še preden se problem pojavi. Hm. In ga tudi zaračunajo. Tudi, če se problem nikoli ne pojavi. Zato pa so najboljši.

Čisto zares... eno glavnih vodil svetovalnih podjetij pri tem je, da ne rešujejo problemov, ampak usmerjajo podjetje, da z lastnimi sposobnostmi reši svoj problem samo. Pri tem pa mu pomagajo z neobremenjenim, svežim in strokovnim pogledom na zadevo.

Sam sem sodeloval pri nekaj izjemno zanimivih poslovnih svetovalnih projektih in vedno je bila izkušnja podobna. Poglavitna moč svetovalca je bila v tem, da mu je podjetje pustilo vpogled v notranji ustroj in delovanje. Vendar mora svetovalec pri tem doseči, da ga v podjetju poslušajo ter razumejo njegovo objektivnost, za kar je potrebno v prvi vrsti zaupanje. Kakšno pot ubere podjetje, je nato vedno stvar podjetja. Zato neuspešnih svetovalcev pravzaprav ni. Saj se njihove stranke vedno, na koncu, odločajo o svoji poti same zase.

Psihologi, odvetniki, svetovalci... morda ne rešujejo problemov, ker jih ne morejo. Lahko samo usmerjajo in pomagajo videti svet, probleme ali druge ljudi drugače, kot jih vidimo sami. Rešitev problema je nato vedno naša izbira.