Spoznanje, da otrok ni le pomanjšani odrasli človek, je v začetku 19. stoletja pripeljalo do ustanavljanja prvih otroških bolnišnic.

Bila je na Poljanah, v njej pa je bilo prostora za deset otrok.

Na Slovenskem smo prvo dobrodelno zasebno organizirano bolnišnico, Bolnico kraljice Elizabete, z dvanajstimi posteljami dobili leta 1865. Bila je na Poljanah 65, njen pobudnik pa je bil dr. Viljem Kovač. Zaradi dobrodelnosti članov takratne kranjske družbe je delovala nekaj let, nato pa je leta 1871 opuščena ljubljanska sirotišnica prevzela pošiljanje malih bolnikov in plačevanje računov.

Bolnišnica se je postopoma razvijala in širila, zaradi pomanjkanja prostora pa je vodstvo obstoječo zgradbo prodalo in leta 1889 kupilo stavbo s tridesetimi posteljami na takratni Elizabetini ulici, kasnejši Ulici stare pravde. Ker so po smrti dr. Kovača v njej delovali nemški zdravniki, so jo ljudje imenovali kar »nemška bolnica«. Resnica pa je, da je šele po prvi svetovni vojni, ko je ustanova zaradi kreditov izgubila vse premoženje, mesto v njej dobil prvi slovenski pediater, dr. Bogdan Derč, ki jo je nato vodil vse do leta 1948. Leta 1954 je v stari otroški bolnišnici nastala klinika, ki se je leta 1956 preselila na Vrazov trg v prostore tedanje bolnišnice za dojenčke in Dječji dom.