Profimedia

V NSi menijo, da oseba, ki v devetih letih ni uspešno končala sedmega razreda osnovne šole, nima ustrezne pismenosti za vključevanje v cestni promet kot voznik, saj se funkcionalna pismenost med teoretičnim in praktičnim preizkusom ne preverja, je v imenu predlagateljev predstavil poslanec NSi Janez Žakelj.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je v imenu vlade, ki predloga zakona ni podprla, izpostavil, da je trenutno veljavna zakonodaja v skladu z evropskimi predpisi. Posamezna država članica EU sicer ima možnost, da za izdajo vozniških dovoljenj vzpostavi dodaten pogoj, vendar le v primeru, da je ta pogoj predpisan zaradi zagotavljanja večje prometne varnosti, kar mora država podpreti tudi s študijo in opraviti posvetovanje z Evropsko komisijo. Tega predlagatelji niso opravili, je dejal. Ob tem vlada meni, da dodatno pogojevanje izdaje vozniškega dovoljenja ne bi prispevalo k izboljšanje varnosti cestnega prometa, enako stališče pa zavzema tudi večina drugih držav članic EU, je navedel.

V strankah opozicije, NSi in SDS, so izpostavili, da predlog novele zakona temelji na predlogu 11 županov občin jugovzhodne Slovenije, ki poznajo problematiko. Zatrjevali so tudi, da predlog zasleduje cilj večje varnosti v cestnem prometu, pa tudi cilj, da čim več otrok dokončna osnovno šolo.

V strankah koalicije, Svobodi, SD in Levici, so poudarili, da je za opravljanje teoretičnega in praktičnega dela vozniškega izpita določen program, ki predpostavlja določeno stopnjo bralnega in pisnega razumevanja, da kandidati vozniški izpit lahko opravijo. Predpisovanje dodatnega pogoja pa bi lahko privedlo do udeležbe voznikov v cestnem prometu brez vozniškega dovoljenja. Izpostavili so tudi, da bi to za marsikoga pomenilo nezmožnost zaposlitve ter nepoštene ovire za socialno ranljive posameznike.

S tem, ko je zakonodajni predlog prejel rdečo luč poslancev že pri prvi obravnavi, je končal zakonodajno pot.