Nataša Juhnov

Velikonočni prazniki nas spomnijo na Kristusov križ, ki je bil na veliki petek postavljen kot znamenje, ki prekriža človeško trpljenje in umiranje. Obrnemo se lahko na žrtev, Kristusa, Božjega sina, ki razume naše tegobe in stiske, saj je sam trpel in iz navidezne nemoči in poraza prišel kot zmagovalec. Velikonočna skrivnost Kristusove zmage nad smrtjo je tako edinstvena in neprimerljiva s čimer koli, da jo je cerkveni oče Avguštin povzel z znamenitim izrekom »victor quia victima«, to je »zmagovalec, ker je žrtev«. Gonilna sila tega prostovoljnega žrtvovanja pa je ljubezen. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá svoje življenje za prijatelje,« so Jezusove besede. Apostol Pavel pa povzame stanje človeštva z besedami, »da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki«. Bog oče, ki je izvor vsake ljubezni, na največjo krivdo sveta – umor njegovega edinorojenega sina – odgovarja namesto z maščevanjem z usmiljenjem.

Po treh dneh je Jezus vstal od mrtvih in s tem dokazal, da je tisti, za kogar se je razglašal. To dejstvo oživi naše zaupanje v Boga, ko se tudi sami znajdemo v trpljenju in ko ugašajo življenjske moči. Po Kristusu potemtakem postanem tudi jaz zmagovalec, ker sem žrtev.

Bralkam in bralcem Vestnika želim, naj obhajanje velikonočnih praznikov poteka v Kristusovem zmagoslavju in veselju.