Arhiv NTRC

Sadjarstvo je panoga, ki od nekdaj veseli Mirana Jezovška. Na domačiji, kjer je odraščal, so imeli majhno kmetijo z nekaj glavami živine. Površine so bile premajhne, da bi bilo ukvarjanje s kmetijstvom donosno. Ko sta z ženo Martino pred leti obiskala eno od vrtnarij, ju je lastnica navdušila za sadike ameriških borovnic. 450 sadik sta zasadila na njivo, kjer je nekoč rasla koruza.

Pripravo rastišča sta opisala kot precejšen zalogaj. Zemljo sta dala v analizo. Ker ameriške borovnice za svojo rast potrebujejo kislo in rahlo prst, sta zanje pripeljala poseben substrat. Z nasveti glede sajenja so jima pomagali strokovnjaki, ki so imeli izkušnje z gojenjem tega sadja v drugih delih Slovenije. Razmere na Štajerskem so bile nekoliko drugačne, zato se je kakšna sadika tudi posušila in brez dodatnega prekopavanja ni šlo.

Sčasoma sta spoznala, da sadikam dobro denejo smrekovi sekanci, ki jih dodajata vsako leto. Stare veje skrbno obrezujeta in tako pospešita obnovo borovnic, saj slednje nato poženejo nove poganjke. »Očitno rastlinam ustreza sončna lega na rahlo nagnjeni površini. Zemlja je zaradi tega dovolj odcedna, da korenine niso v vodi,« sta povedala Dergan Jezovškova, ki si pridelave ameriških borovnic ne predstavljata brez ograje in mreže proti toči. Po njunih besedah bi bil pridelek brez takšne zaščite povsem zdesetkan. »Ptiči bi, če bi lahko, odnesli vse,« sta povedala.

Dva meseca med grmički

V nasadu borovnic je trinajst različnih vrst, ki zorijo v različnih obdobjih. Obiranje skupno traja dva meseca, od konca junija do konca avgusta. »Ko se za številne ljudi začnejo počitnice, imamo mi največ dela. K sreči imamo radi toploto. Zadnji teden avgusta se tudi mi odpravimo na dopust, včasih na morje za nekaj dni pobegnemo tudi, preden se začne sezona obiranja,« je dejala Martina.

Glede na borovnice je pri družini Dergan Jezovšek naravnana tudi budilka. Gospodarica kmetije vstaja, ko se zdani. V jutranjem hladu so po njenih besedah zreli plodovi hitreje nabrani kot v najhujši vročini. Sredi dneva se umakne v notranjost in počiva, popoldne se spet odpravi med grmičke. Da je delo čim bolj udobno, je Miran zasnoval posebne senčnike. Zaradi njih lahko med obiranjem sedita na klopeh, na posebno površino odlagata nabran pridelek … Na poličko namestita še radio, da sta med delom na tekočem z informacijami ali pa si privoščita glasbo po svojem okusu. Ker je senčnik na kolesih, ga lahko brez težav prestavljata po vsem nasadu in sta tako vedno pod okriljem ponjave.

Foto: TS

»Pri pridelovanju jagodičevja in lešnikov moraš biti vztrajen. Zaradi začetnih stroškov je treba najprej nekaj let delati samo za to, da se znajdeš na pozitivni ničli. Nato, ko se krivulja počasi obrne navzgor, človek dobi že več veselja,« sta povedala sogovornika.

Preberite več v Novem tedniku