Arhiv NTRC

Vremensko dogajanje je po besedah klimatologov izjemno kompleksno in ga nihče v popolnosti ne razume. Dejavnikov v ozračju, ki se nenehno spreminjajo, je toliko, da jih tudi najsodobnejši vremenski modeli ne obvladajo.

Neurje je skupek zelo močnih sunkov vetra, toče, udarov strele in močnih nalivov, ki povzročajo materialno škodo in ogrožajo življenja. Kot pravi meteorolog Branko Gregorčič iz urada za meteorologijo in hidrologijo, so poletna neurja pogostejša, ko je v ozračju več vremenskih motenj, manj jih v sušnih obdobjih. Letošnje poletje bomo po uničujočih neurjih zagotovo še dolgo pomnili in tudi v letih 2014 in 2018 je bilo v poletnih mesecih veliko padavin oziroma neurij. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj že vrsto let opozarja, da so ekstremni vremenski pojavi posledica podnebnih sprememb, zato bodo vedno pogostejši.

Teorije zarote

Zagovorniki teorij zarote se z navedbami klimatologov ne strinjajo in poudarjajo, da gre za načrtno poigravanje s človeštvom. Nekateri so prepričani, da gre za onemogočanje prehranske samooskrbe, saj so neurja prišla ravno v času, ko so poljščine v zaključni vegetativni fazi, sadje pa dozoreva. Bolj kot bo narava uničena, večje bo povpraševanje po hrani iz laboratorija.

Spet drugi skeptiki s prstom kažejo na znanstvenike s področja geoinženiringa. Pri raziskovanju tehnologij za omilitev podnebnih sprememb naj bi eksperimentirali z različnimi kemičnimi in fizikalnimi pospeševalci dogajanja (agensi) in jih spuščali v ozračje. Po njihovem mnenju se igrajo boga, saj so posledice tovrstnega početja lahko nepredvidljive in uničujoče za celotno človeštvo.

Ob tem kot možen vzrok za vedno pogostejša neurja navajajo tudi namerno spuščanje strupov iz letal. V kemičnih sledeh letal naj bi bili trimetil, aluminij in druge nanokovine. Te snovi naj bi se po njihovem mnenju med drugim odražale v nenavadni strukturi oblakov.

Meteorologi navedbe zavračajo

Predstavniki meteorološke stroke ob takšnih domnevah zmajujejo z glavo. »V meteorološki srenji povsod po svetu vlada enotno prepričanje, da ne gre za kemične, ampak kondenzacijske sledi letal, ki smo jim priča, odkar obstaja letalski promet na velikih višinah. Ne poznamo resne študije, katere rezultati bi bili objavljeni v znanstveni literaturi in bi potrdili, da je kemična sestava kondenzacijskih sledi letal drugačna od običajnih in bi torej bil njihov nastanek povzročen z letali, v katerih izpuh bi bile dodane posebne kemikalije,« poudarja meteorolog Branko Gregorčič. »Sicer pa vsebine raznih teorij zarote ne bi podrobneje komentiral, ker so, kar zadeva vreme, povsem nesmiselne in fizikalno nevzdržne. Glede strukture oblakov, ki smo jim bili priča v nevihtnih dneh, naj pojasnim le, da gre za oblake mammatus. Njihov nastanek je najpogosteje povezan s turbulentnim nevihtnim ozračjem.«

In protitična obramba? Je učinkovita? Po besedah meteorologa Branka Gregorčiča tudi učinkovitost protitočne obrambe z letali nikoli ni bila dokazana z znanstveno korektnimi preverjanji. Zato Svetovna meteorološka organizacija protitočne obrambe ne podpira, takšno je tudi stališče meteorološke stroke v Sloveniji.

Streho s hleva odpihnilo v hišo

Družina Beliš, po domače pri Štrausu, živi na hribčku v Vinski Gori pri Velenju. Letošnjega stresnega 19. julija ne bo pozabila. V zgodnjih popoldanskih urah so se nad krajem začeli kopičiti temni oblaki, le trenutek kasneje so družinski člani slišali močan pok, ki je stresel celotno hišo. Sunkovit veter je odtrgal streho z njihovega hleva in jo butnil v stanovanjsko hišo. Še vedno so pod stresom, a najbolj pomembno je, da so ostali živi, poudarjajo.

Kot je povedala še vedno pretresena Anja Beliš, so tisti dan pozorno spremljali vremensko dogajanje, zato so malo pred tretjo uro popoldne začeli stvari okoli hiše spravljati na varno pod streho. »Gledala sem radarsko sliko, ki ni obetala nič dobrega. Preden smo vsi šli v hišo, sem še fotografirala zlovešče temno nebo nad hlevom. Le nekaj minut kasneje je zelo močno zapihalo. Nastal je vrtinec. In potem je počilo. Sunek vetra je bil tako močan, da se je hiša stresla. Bili smo preplašeni, saj nismo vedeli, kaj se je zgodilo. Poklicali smo telefonsko številko 112, na kateri so se javili šele po približno 20 minutah. Nismo bili edini, ki smo tisti dan klicali na pomoč.«

Ko je nevihta pojenjala, so Beliševi le odprli vhodna vrata in bili zgroženi nad razdejanjem. »Zagledali smo hlev brez strehe, saj jo je sunkovit veter odpihnil v našo hišo, del strehe je odneslo čez cesto na sosednji travnik. Ostrešje je bilo kovinsko in ga je dvignilo z lesenim ogrodjem vred. Ob hiši je tudi telegrafski drog, ki ga je zlomilo in so vsi električni kabli padli na hišo. Zato pozivam Elektro Celje, naj kable namestijo pod zemljo.«

»Bili smo v šoku«

Sicer so se v Vinski Gori že pred usodnim 19. julijem nekaj dni zapovrstjo v jutranjih urah vrstila neurja z močnim vetrom in s točo. »Letošnji julijski dnevi nam res ne prizanašajo. Vse vrtnine nam je uničilo. Ampak to, kar se je zgodilo v sredo popoldne, nas je zaznamovalo za daljše obdobje. A ne le nas, tudi marsikoga drugega. Veliko ljudi je utrpelo škodo. Sočustvujem z njimi. V naši družini se tolažimo, da smo vsi živi in zdravi. K sreči smo se pravočasno umaknili v hišo na varno. Veliko časa smo se odrekali, da smo si ustvarili prijeten dom, potem ga je narava v nekaj minutah uničila. To nas boli. Proti razbesneli naravi smo nemočni. Prvi trenutek smo bili v šoku. Doživeli smo stres, ki se nas bo zagotovo oklepal še nekaj časa. Občutkov, ki smo jih doživljali tistih nekaj minut, sploh ne znam opisati z besedami,« se spominja Anja.

Utrujeni gasilci

Prvi so se klicu na pomoč družine Beliš odzvali gasilci iz Vinske Gore. Prišli so vidno utrujeni, saj se niso uspeli spočiti od predhodnih posredovanj. Veliko ljudi jih je tisti dan klicalo na pomoč. »Požrtvovalni gasilci so bili pri delu hitri in učinkoviti. Moj poklon vsem. Pomagali so nam tudi sosedje, prijatelji in sorodniki. Tudi njim se iz srca zahvaljujem. Soseda je prinesla pecivo, prijateljica je spekla kruh, prijatelji so poskrbeli za kosilo in pijačo. Ker smo bili brez elektrike, so nam vinskogorski gasilci pripeljali agregat. Civilna zaščita iz Velenja nam je dostavila kesone za odvoz gradbenega materiala. Tudi njej se zahvaljujem. Veliko lažje je človeku pri srcu, ko vidi, kakšna solidarnost je prisotna med nami. Zmoremo prepoznati stisko sočloveka in mu pomagati.«

Članek si v celoti preberita v tiskani izdaji Novega tednika, 27. julij 2023