##IMAGE-3320130##

Feliks Mrvar, kmet s Cviblja na žužemberškem obrobju, se na nedavnem sestanku z vodjo novomeške enote kmetijsko-gozdarskega zavoda ni zavzemal le za redno kmetijsko svetovanje v občini (bojda bo spet steklo maja), uspel je s pobudo za tečaj. Tako je zavod sredi prejšnjega tedna na Mrvarjevi kmetiji pripravil poučen prikaz rezi jablane v visokodebelnem travniškem sadovnjaku.

V bližini domačije na več deset hektarjev veliki kmetiji z okoli trideset glav živine seveda ni malo sadnega drevja, posebnost pa so visokodebelne jablane. Med sortami prevladujejo carjevič, bobovec in krivopecelj. Zasajene so bile med vojnama, z novejšim nasadom pa pridelka ni le za ozimnico. Iz jabolk je Feliksov oče nakuhal veliko žganja - sin za žganjekuho nima časa -, možak, ki počisti sadovnjak, pa natoči blizu sto petdeset litrov “kačje sline”.

Mrvar se starim jablanam lahko posveti samo toliko, da odstrani suhe veje. To je strokovnjak, Anton Volf, dipl. inž. agr., takoj zaznal in zbranim (prikaza se je udeležilo blizu petdeset kmetov, sadjarjev in vrtičkarjev) uvodoma pojasnil, kako pomembna je rez za vzdrževanje pravilnega razmerja med rastjo in rodnostjo. Zanemarjenost namreč dreves vodi v izmenično rodnost, ko je eno leto jablana polna kot brinje, naslednje leto pa ni pridelka.

Visokodebelne jablane so pomembne za ohranjanje starih sadnih sort in biotske pestrosti ter za negovanje kulturne krajine. Ob enem od dreves v Mrvarjevem sadovnjaku je Volf pojasnil, po čem se vidi, da že najmanj desetletje dolgo ni bilo deležno skrbne sadjarjeve roke: preveč je bilo pokončnih, med seboj prepletenih vej in vodnih poganjkov. S teleskopsko žago, ki je glavno pomagalo za tako rez, je v krošnji brž ostalo le kakih pet ogrodnih vej, ki se med seboj ne bodo senčile, in to na višini poldrugega metra, da bo pod jablano mogoče kositi. Ko se bo krošnja obrasla, bo imela obliko piramide, potlej pa bo nujno le sprotno osvetljevanje krošnje, in to z odstranjevanjem prepletajočih se vej.