A. Hudoklin

##IMAGE-3044834##

Ajdovska jama, imenovana tudi Pečina v Bajerjih, je manjša, a zanimiva jama v slikoviti dolini Bajerji. Najlažji dostop je iz vasi Jagodnik, kjer z glavne ceste vodi v dolino par kolovozov. Najdemo jo severno od gradu Hmeljnik nad Karteljevim. Tam se skoraj 500 m visok greben postopno prevesi v povirne grape Bajerja. Dobra 2 km dolga dolina je nastala na lapornih vodonosnikih, usmerja se proti zahodu, erozijski procesi pa so jo – glede na okoliški teren - poglobili skoraj za 100 m.

V zaključnem delu je potok ustvaril do 100 m široko uravnavo, pozornost zbuja niz šestih zaporednih prečnih zemljenih jezov, ki pregrajujejo dolino. Zgradili so jih lastniki gradu Hmeljnik, vendar ni videti, da bi zajezitve kdaj delovale. Legenda pravi, da naj bi jih postavili v zahvalo dobri vili, ki je čuvala podzemne zaklade v Ajdovski jami in pomagala ljudem.

Dolina se slepo zaključuje ob stiku laporne podlage s krednimi apnenci pod večjo zatrepno sklano steno. Pod njo je niz ponorov, nad njimi pa vhod v Ajdovsko jamo. Jama je nekdanji ponor Bajerja, rov je značilno erozijsko oblikovan, širok dober meter in toliko v povprečju tudi visok. Usmerja se proti vzhodu, zaključi pa se po dobrih 50 m ob prečnem prelomu, kjer je voda zatekala v globino. Ta gotovo odteka proti Radulji, verjetno v enega od izvirov bližnje Semejce, o čemer govori tudi ljudsko izročilo.

Veliko presenečenje je leta 1992 vzbudila najdba enega redkih kostnih fragmentov jamskega medveda na Dolenjskem. Arheološki pregled je izpostavil tudi sledi prazgodovinske poselitve, na kar nakazuje že ljudsko poimenovanje jame, v kateri naj bi bivali predniki ljudi - Ajdi.