Ura sodnega dne

89 sekund človeštvo loči od lastnega uničenja

R.M./STA
29. 1. 2025, 07.10
Posodobljeno: 29. 1. 2025, 07.12
Deli članek:

Človeštvo po oceni jedrskih znanstvenikov še nikoli ni bilo bližje lastnemu uničenju, je razvidno iz zadnje posodobitve t. i. ure sodnega dne. Desetletja star mednarodni simbol neprofitne organizacije Bulletin of Atomic Scientists s sedežem na Univerzi v Chicagu letos kaže 89 sekund do polnoči.

Profimedia
Polnoč na t. i. uri sodnega dne predstavlja hipotetično globalno katastrofo.

Znanstveniki so uro zadnjič premaknili bližje polnoči leta 2023 zaradi vojne v Ukrajini uro premaknili na 90 sekund do polnoči, letos pa so jo premaknili še sekundo bližje dokončni katastrofi za človeštvo.

Polnoč na t. i. uri sodnega dne predstavlja hipotetično globalno katastrofo, glasilo Bulletin of Atomic Scientists pa vsako leto januarja poda mnenje o tem, kako blizu je svet tej katastrofi, kar je predstavljeno s številom minut ali sekund do polnoči.

Jedrski znanstveniki, združeni v navedeno neprofitno organizacijo, svojo oceno podajo na podlagi spremljanja groženj, ki jih povzroča človek, in se pri določanju ure osredotoča na tri glavna področja nevarnosti - jedrsko tveganje, podnebne spremembe in tehnologije.

Letos so seznamu dodali tudi potencialne nevarnosti razvijajočih se tehnologij, kot je umetna inteligenca, je v svojem glasilu zapisala organizacija.

Nekdanji predsednik Kolumbije in Nobelov nagrajenec za mir Juan Manuel Santos, ki je bil poseben gost ob letošnji namestitvi ure, je kot korak človeštva v napačno smer izpostavil odstop ZDA od pariškega podnebnega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa.

Profimedia
Človeštvo po oceni jedrskih znanstvenikov še nikoli ni bilo bližje lastnemu uničenju.

Mercator Srcnasoseska_foto Aleksandar Domitrica6

Njena.si

Srčna soseska povezala Slovenijo: 150.000 evrov donacij podeljenih 20 prostovoljnim društvom

"Uro smo premaknili bližje polnoči, ker ne vidimo zadostnega pozitivnega napredka pri globalnih izzivih, s katerimi se soočamo," pa je ob tem povedal predsednik odbora za znanost in varnost pri glasilu Bulletin Daniel Holz.

Uro sodnega dne so leta 1947 ustanovili znanstveniki, ki so sodelovali pri projektu Manhattan, katerega rezultat je bila izdelava prve jedrske bombe v ZDA. Takrat je bila glavna skrb jedrsko orožje, od leta 2007 pa so na čelu zlasti podnebne spremembe.

Prvotna nastavitev ure je bila sedem minut do polnoči. Od takrat je bila osemkrat prestavljena nazaj, kar 18-krat pa naprej. Najbolj oddaljena od hipotetične katastrofe je bila leta 1991 - 17 minut, letos pa je ura z 89 sekundami najbližje polnoči doslej.

"Čas na uri v letu 2025 sporoča, da je [...] nadaljevanje sedanje poti določena oblika norosti. ZDA, Kitajska in Rusija imajo glavno odgovornost pri tem, da svet potegnejo stran od roba prepada," še navaja glasilo jedrskih znanstvenikov. Tega je leta 1945 ustanovila skupina uglednih znanstvenikov, med katerimi sta bila tudi Albert Einstein in J. Robert Oppenheimer.

Dodatno skrb povzroča morebitna zlonamerna uporaba umetne inteligence, ki med drugim potencira grožnje na področju dezinformacij in javnega komuniciranja in še dodatno briše meje med resnico in lažjo, je zapisal predsednik sveta združenja znanstvenikov Bulletin of Atomic Scientists Daniel Holz.