Povprečna globalna temperatura zraka je lani po navedbah službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus znašala 15,10 stopinje Celzija, kar je 1,6 stopinje več od ocenjene temperature v predindustrijski dobi med letoma 1850 in 1900. S tem je leto 2024 prvo koledarsko leto, ko je povprečna globalna temperatura za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven.
Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 še ni bil prekršen. V tem sporazumu so se vse države po svetu zavezale, da bodo dvig temperature omejile pod dvema stopinjama Celzija. Toda globalne temperature naraščajo na ravni, kakršnih sodobni človek še ni izkusil. Lansko leto je bilo znova najtoplejše v zgodovini meritev, katerih začetek sega v sredino 19. stoletja. Temperatura je za 0,12 stopinje Celzija presegla prejšnji rekord, zabeležen leta 2023, za 0,72 stopinje pa povprečno temperaturo v obdobju 1991-2020.
Leto 2024 je bilo najtoplejše v skoraj vseh celinskih regijah, tudi v Evropi. Na evropski celini je povprečna temperatura znašala 10,69 stopinje Celzija. To je 0,28 stopinje več od prejšnjega rekorda iz leta 2020 in 1,47 več od povprečne temperature v obdobju 1991-2020. Lani sta bila v Evropi, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, tudi najtoplejša pomlad in poletje v zgodovini meritev.
Cilj EU ostaja podnebna nevtralnost leta 2050, komisija pa bo predlagala 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990.
"Glavni razlog za te rekordne temperature je akumulacija toplogrednih plinov v ozračju, kar pa je predvsem posledica uporabe fosilnih goriv," je povedala Samantha Burgess iz Copernicusa. Zvišanje globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija je primerjala z zvišanjem telesne temperature človeka. Ta običajno znaša okoli 37 stopinj Celzija, pri čemer pa se telo že ob zvišanju temperature na 39 stopinj zelo krčevito odzove. Podobno je z zvišanjem globalne temperature zraka za 1,5 stopinje, kar se ne zdi veliko, a bi po besedah Burgess lahko povečalo pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so požari, vročinski valovi, huda neurja in poplave.
Po besedah direktorja Copernicuas Carla Buontempa so ti vremenski pojavi že zdaj v vzponu. "Naši tradicionalni sistemi za soočanje z ekstremnimi dogodki delujejo na meji zmogljivosti. Prilagajanje zato ni več izbira, temveč nujnost," je izpostavil Buontempa in dodal, da lahko kot družba izkoristimo razpoložljive podatke in razvijemo storitve ter sisteme zgodnjega opozarjanja, ki nas lahko zaščitijo. Potrebno se je prilagoditi na podnebne spremembe in obenem zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.
