Agencija T&E je to pot pod drobnogled vzela nekaj železniških prevoznikov v Evropi, natančneje kar 27, med njimi pa ni bilo Slovenskih železnic. Skupna ocena je enostavna: nobeno od železniških podjetij ni povsem zadostilo zahtevanim kriterijem, prostora za izboljšav pa je povsod še veliko. In še več, to mora železnica kot prevozno sredstvo narediti zelo hitro, in če tega ne bo zmogla sama, bodo to morali za njih narediti drugi.
Osem kategorij
Ocenjevanje je potekalo v osmih kategorijah, pri številnih pa se je pokazalo, da vsega, kar se dogaja pri njih niti nimajo sami pod nadzorom. Na primer pri cenah in deljenju odgovornosti med različnimi operaterji, ki niti sami ne morejo izbirati, s kakšno infrastrukturo se bodo ubadali med prevozi. Poleg tega so tudi predpisi v različnih državah različni, kar še otežuje njihovo delo, da o kakovosti železniških tirov in njihovi zasedenosti niti ne govorimo.
V določenih kriterijih, ki pa so pod nadzorom posameznega operaterja, na primer posebne cene ali cenovni popusti za določene skupine potnikov, razpoložljivost vozovnic na internetnih prodajnih portalih ali kako enostavno oziroma težko lahko potniki s seboj vzamejo kolo na pot, pa jim tudi niso bili v veliko pomoč.
Med osmimi kraterji so največjo težo, kar 25 odstotkov skupne ocene, dali ceni vozovnic, saj je tudi polovica vseh potnikov ceno izpostavilo kot eno najbolj pomembnih, kar tri četrtine vprašanih pa je bilo mnenja, da bi morale biti cene vozovnice za železnico na enaki razdalji oziroma enaki poti bistveno nižje kot so cene vozovnic za letalo.
Po 15 odstotkov so k skupni oceni prinesle posebne cene in popusti, zanesljivost delovanja operaterja, izkušnje pri rezervaciji vozovnice, deset odstotkov pa nadomestilo za primer težav med potovanji. Pet odstotkov pa sta prinesla razvoj mreže in delovanja pri nočnih vožnjah ter politika operaterja za vožnjo koles na vlaku.
Izpostavljeno
Podarite vsakdanje razkošje
Italija na vrhu, favoriti odpovedali
Kaj so povedali rezultati? Kot najboljša se je uvrstila naša sosednja železnica Trenitalia, ki je dosegla oceno 7,7 od 10. Sledili so ji švicarska SBB, češka RegioJet, avstrijska ÖBB in francoska SNCF. Povsem na dnu so se znašli Eurostar, ki skrbi za prevoz med celino in Združenim kraljestvom, grška Hellenic Train in francoska Ouigo.
Nemška Deutsche Bahn pa je bila ena najmanj zanesljivih med vsemi 27 operaterji. In le 11 operaterjev od 27 je pri kriteriju o točnosti prevoza doseglo oceno, višjo od 8.
Pri Eurostar pravijo, da delujejo veliko bolje kot so pokazali rezultati, čeprav na povezavah med Brusljem, Parizom in Londonom zaračunavajo celo do dvakrat višje cene kot je povprečna evropska cena na kilometer. Nemška Deutsche pa je celo odrekla komentar.
Železnica dražja kot letalo
Cene železnic v Evropi so do dvakrat višje kot letalske vozovnice na istih smereh in razdaljah, a tudi nižje cene ne bi veliko zmanjšale vpliv letal na okolje, kot največji vir navajajo pri Greenpeacu tako imenovane dolge polete, in čeprav ima na primer 40 odstotkov letalskih povezav tudi železniško alternativo, ti leti k izpustom britanskih letalskih emisij prispevajo le 14 odstotkov.
Težava je namreč, da kljub temu, da bi bila železnica dobra alternativa letalom za veliko število potnikov in destinacij, ne bi veliko pripomogla k zmanjševanju emisij. Največ k emisijam prispeva majhno število potnikov na dolgih potovanjih.
In kje je tukaj Slovenija? Dejansko nikjer, raziskava našega prevoznika ni niti zajela, kot tudi ni zajela prevoznikov iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, s čemer se kaže slaba razvitost železniškega prevoza, ki se očitno vleče še iz časov nekdanje skupne države.
