Macron se je v desetminutnem nagovoru Barnierju zahvalil za predanost in vztrajnost ter napovedal, da bo njegovega naslednika imenoval v prihodnjih dneh. Po njegovih besedah bo ta zadolžen za oblikovanje vlade v "splošnem interesu", katere prednostna naloga bo sprejetje proračuna.
Kot možni kandidati za novega premierja so se doslej med drugim omenjali predsednik sredinskega Demokratičnega gibanja Francois Bayrou, ki se je danes tudi mudil na kosilu v Elizejski palači, obrambni minister Sebastien Lecornu, nekdanji premier iz vrst socialistov Bernard Cazeneuve, dolgoletni župan mesta Troyes Francois Baroin, pa tudi nekdanji evropski komisar Thierry Breton.
Skrajno levico in skrajno desnico, ki sta v parlament vložili zahtevo za glasovanje o nezaupnici Bernierjevi vladi, je Macron v nagovoru obtožil, da nočeta graditi, temveč rušiti, in da želita zgolj izzvati predčasne predsedniške volitve. "Mandat, ki ste mi ga demokratično zaupali, je petletni in izpeljal ga bom do konca," je dejal Macron, ki se mu mandat izteče leta 2027.
Zdravje
Pripravite svoj imunski sistem na vse
Macron je poudaril tudi, da mora francoska vlada sodelovati pri soočanju z izzivi in pri tem upoštevati interese volivcev. Omenil je tudi sobotno ponovno odprtje pariške katedrale Notre-Dame, ki se ga bodo udeležili številni svetovni voditelji, vključno z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Govor je zaključil z besedami: "Naj živi republika, naj živi Francija."
Barnierjeva desnosredinska manjšinska vlada je padla v sredo zvečer, potem ko je 331 od skupno 577 poslancev spodnjega doma francoskega parlamenta podprlo predlog o nezaupnici. Skrajna desnica in skrajna levica sta se zanjo odločili po tem, ko je Barnier skozi parlament brez glasovanja spravil zakon o proračunu, s katerim se vlagateljici nezaupnice nista strinjali. Njegova vlada je tako padla kot prva francoska vlada po letu 1962, ki jo je odnesla nezaupnica.
Skrajno desni Nacionalni zbor je sicer že napovedal, da bodo nasprotovali vsaki novi vladi, ki ne bo upoštevala njihovih zahtev glede proračuna. Še ostrejši so na levici, kjer napovedujejo nezaupnico vsaki vladi, ki je ne bo vodil kandidat Nove ljudske fronte, levega zavezništva, ki je na julijskih predčasnih volitvah prejelo največ glasov in vztraja, da bi morala možnost za oblikovanje vlade pripasti njim.
