Za nezaupnico je glasovalo 331 od skupno 577 poslancev, potrebovali pa so najmanj 289 glasov. Prvič po letu 1962 in vladi premierja Georgesa Pompidouja se je zgodilo, da je francosko vlado odneslo glasovanje o nezaupnici.
Predsednik Emmanuel Macron, ki bo v četrtek zvečer nagovoril državljane, je Barnierja septembra imenoval po skoraj dvomesečnem iskanju primernega kandidata, ki je sledilo julijskim predčasnim volitvam, na katerih nobena od strank oziroma nobeden od polov ni dobil jasne večine. Že ob nastopu mandata se je tako vedelo, da je vlada 73-letnega republikanca na trhlih nogah, ker ni bilo večinske podpore. Levica ga že takrat ni hotela, skrajna desnica ga je z zadržkom sprejela, a zdaj združila moči s političnimi tekmeci pri odstavitvi vlade.
Ko se združita levica in (skrajna) desnica
Barnierja je "odnesel" proračun, v katerem je med drugim predlagal 60 milijard za znižanje proračuna. Za njegovo sprejetje bi potreboval podporo vsaj ene od dveh velikih frakcij na levici ali desnici. Ker je vedel, da tega nima, je skušal proračun skozi parlament spraviti z uporabo posebnega člena ustave brez glasovanja v parlamentu. A to je bil zanj oziroma vlado strel v koleno, saj sta se levica in desnica združili pri tem, da ga zrušita. Tako zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta (NFP) kot skrajno desni Nacionalni zbor sta vložila zahtevo za odstop. "Izglasovanje nezaupnice je nujno, da ustavimo kaos in zaščitimo francoski narod pred nevarnim in nepravičnim proračunom, ki še poslabšuje primanjkljaj. Institucionalna realnost nas sili k temu, da združimo glasove z ekstremno levico. Tega ne počnemo z veseljem, saj so ideje ekstremne levice in levice privedene do skrajnosti in so uničujoče za enotnost, varnost in napredek države. Njuno obnašanje je daleč od francoskega ideala in spoštovanja naših institucij," je govorila Marine Le Pen, ki predstavlja obraz skrajne desnice.
Barnier se je moral posloviti. "Francozi bodo vsako leto morali plačati 60 milijard obresti, kar je več od našega proračuna za obrambo ali visoko izobraževanje. To je realnost, ki s to nezaupnico ne bo izginila," je še posvaril in odšel v zgodovino premierjev.
Padec vlade ni ustavil dneva stavk
Danes se je Francija zbudila v dan brez vlade in z veliko vprašanji o tem, kaj zdaj. To je bil tudi dan stavke, kajti sindikati javnih uslužbencev so za 5. december pozvali k akciji in sredi politične krize odpirajo socialno fronto. Stavkali so v šolah, bolnišnicah, ohromljeno je bilo delo na letališčih, ...
Barnier je bil že dopoldan v predsedniški palači na Elizejskih poljanah in predal svojo odstopno izjavo Macronu. Do imenovanja nove vlade bo tako le še opravljal nujne posle. Tudi predsednika mnogi pozivajo k temu, da sledi Barnierju, a mož, ki je na čelu Francije od leta 2017, tega ne namerava storiti. Danes sta Barnierju v palači sledila še predsednica državnega zbora Yael Braun-Pivet in nato še predsednik senata Gerard Larcher.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Je Bayrou ta mož?
Tema je bila iskanje rešitev. Hitro so zaokrožila imena možnih novih premierjev: nekdanji obrambni minister Sebastien Lecornu, nekdanji premier Bernard Cazeneuve, nekdanji notranji minister Gerald Darmanin, nekdanji evropski komisar Thierry Breton, pa tudi Francois Bayrou, župan Pauja in predsednik sredinskega Demokratičnega gibanja, s katerim sta včeraj skupaj kosila. Bayrou je dolgoletni tesen zaveznik Macrona, ki pa se ne brani tudi kritik na njegov račun, zato bi lahko bil širše sprejemljiva opcija.
Danes čez dan so se spraševali, ali namerava Macron nemara že v večernem govoru oznaniti ime novega kandidata za predsednika vlade. Novih parlamentarnih volitev namreč pred poletjem prihodnje leto v skladu s francosko ustavo ni mogoče razpisati, saj so te letos že bile, v roku enega leta pa lahko potekajo le enkrat.
Izgubljen vpliv v institucijah EU
Evropa napeto čaka, kaj se bo zgodilo v Franciji, ki je druga najmočnejša gospodarska sila v njej. Če Macronu ne uspe, bi to lahko občutila vsa Evropa. "Francija je nevarno zadolžena: brez vlade ni konsolidacije proračuna. In brez tega bodo visoke obrestne mere na finančnih trgih postopoma zadušile državo," je zapisal nemški Tagesschau in dodal, da je bila proti krizi, ki bi lahko doletela Francijo, grška dolžniška kriza kot otroški rojstni dan.
Sprejetje proračuna se lahko prenese v leto 2025, kar bi nekatere stvari vsaj za kratek čas olajšalo, a vsi problemi tudi v tem primeru ostajajo. Evropa potrebuje močno ter stabilno Francijo in je v pričakovanju tega, kako se bo razpletla trenutna politična kriza. Dejstvo je, da se Francija bolj kot na druge teme trenutno osredotoča na lastne (velike) probleme. "Celotno politično-institucionalno zaporedje od evropskih volitev kaže izgubo francoskega vpliva v vseh institucijah EU," je za Euractiv povedal Thierry Chopin, gostujoči profesor na College of Europe in dodal, da ta izvira že iz ruske invazije na Ukrajino. "Francija in Nemčija nista uspeli jasno opredeliti Rusije kot skupne grožnje - v nasprotju z baltskimi in severnimi državami EU," je še dejal Chopin. Z njegovimi besedami se strinja tudi francoski diplomat, ki je želel ostati neimenovan. "V Bruslju nimamo veliko verodostojnosti, če še svojih financ nimamo pod nadzorom," je povedal za Euractiv.
Skrajna desnica grožnja stabilnosti
Mnogi opozarjajo tudi na nevarnost nadaljnjega večanja moči skrajne desnice, ki bi lahko izkoristila aktualen trenutek, da spelje vodo na svoj mlin. Nacionalni zbor je napovedal, da bo glasoval proti vsaki novi vladi, če ne bodo upoštevane njihove zahteve v proračunu. "To je tisto, kar nas najbolj skrbi, to je resnična grožnja gospodarski stabilnosti Francije in Evrope," pravi Christian Petry, tiskovni predstavnik za evropske zadeve nemškega SPD-ja.
