Bodoči ameriški predsednik Donald Trump, ki bo svoj drugi mandat nastopil januarja, je prejšnji teden na položaj posebnega odposlanca za Ukrajino in Rusijo imenoval upokojenega generala Keitha Kellogga. Gre za nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost podpredsednika ZDA Mika Pencea, ki bo imel nalogo izpolniti Trumpove visokoleteče predvolilne obljube glede končanja vojne v Ukrajini. Kot je namreč naznanil Trump, lahko vojno v Ukrajini konča v 24 urah.
Vse podrobnosti načrta za končanje vojne, ki ga je Kellogg predlagal že na začetku tega leta, sicer niso znane, a je znano, da ta temelji na ameriškem pritisku tako na Ukrajino kot Rusijo, pri čemer je glavno sredstvo, s katerim želi obe strani prisiliti k pogajanjem, vojaška pomoč. Na eni strani bi Ukrajini, če ne bi dejavno sodelovala v pogajanjih, grozilo, da ostane brez ameriške vojaške pomoči. Rusija bi v skladu s predlogom na drugi strani tvegala, da v primeru neudeležbe na pogajanjih ZDA vojaško pomoč Ukrajini še okrepijo. Kako točno bi bilo videti končno premirje zlasti v primeru nekaterih ključnih vprašanj, kot je denimo ukrajinska nevtralnost, ki jo zahteva Rusija, oziroma njeno članstvo v Natu oziroma druga varnostna zagotovila, ki jih terja Ukrajina, ostaja nejasno.
Glede Trumpovega oziroma Kelloggovega mirovnega načrta je danes v intervjuju za britanski časnik Financial Times spregovoril ruski prokremeljski oligarh in medijski mogul Konstantin Malofejev. Slednji trdi, da bi ruski predsednik Vladimir Putin ta mirovni načrt zavrnil. »Kellogg bi prispel v Moskvo s svojim načrtom, mi bi ga vzeli in mu dejali, naj se spelje, ker nam niti malo ni všeč. To bi bila celotna pogajanja,« je poudaril Malofejev. Po njegovih besedah bi morala pogajanja, da bi bila uspešna, vključevati »prihodnost Evrope in sveta, ne samo prihodnosti Ukrajine.« Malofejev, ki je Putinov tesen zaveznik, je kot predpogoj za kakršna koli pogajanja navedel tri stvari. In sicer bi morali v Washingtonu preklicati dovoljenje Ukrajini, da za napade na ruskem ozemlju uporablja ameriško orožje dolgega dosega, ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega odstraniti s položaja ter privoliti v srečanje s Putinom, da bi »razpravljali o vprašanjih svetovnega reda na najvišji ravni.«
Malofejev je poudaril še, da v primeru Putinovih nedavnih groženj z uporabo jedrskega orožja ne gre za blefiranje, temveč da bi Moskva lahko uporabila taktično jedrsko orožje, če bodo ZDA še naprej podpirale Ukrajino. »Nastalo bo območje sevanja, v katerega v času našega življenja nihče ne bo več stopil. In vojne bo konec,« je še dejal.
Lavrov: To ni pot do miru
Kot je poročala STA, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov danes zahodnim državam očital, da želijo prekinitev ognja v Ukrajini, da bi lahko Kijev oborožile z naprednim orožjem. »Zahod začenja govoriti o prekinitvi ognja kot o sredstvu, s katerim bi Ukrajini omogočil predah, sebi pa priložnost, da Ukrajini ponovno zagotovijo sodobno orožje dolgega dosega,« je Lavrov dejal na srečanju z madžarskim kolegom Petrom Szijjartom. »To seveda ni pot do miru,« je dodal.
Lavrov je ob tem zagotovil, da se je Rusija pripravljena pogajati. Dodal je, da si Moskva želi, da bi kakršnakoli pogajanja s Kijevom in Zahodom potekala ob upoštevanju legitimnih interesov vsake strani.
Putin kot pogoje za mir izpostavlja obljubo, da se Ukrajina ne bo pridružila zvezi Nato, in zagotovilo, da bo Rusija obdržala ukrajinska ozemlja, ki jih je osvojila, kar je po poročanju AFP več kot 18 odstotkov države. Ukrajinski predsednik Zelenski je že večkrat izključil možnost, da bi se v zameno za mir odpovedal ozemlju. Pred dnevi je sicer za britanski Sky News na presenečenje mnogih dejal, da bi bil Kijev pripravljen zaključiti »vročo fazo« vojne in vsaj začasno prepustiti okupirano ozemlje Rusiji, če bi preostali deli Ukrajine pristali pod varnostno zaščito zveze Nato.
