Mednarodno kazensko sodišče je včeraj zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohameda Deifa.
Madžarski premier Viktor Orban je danes v odzivu odločitev označil za »nezaslišano predrzno« in cinično, češ da »preoblečena v pravno odločitev, a dejansko s političnimi nameni« posega v izraelsko-palestinski konflikt. »Tu nimamo izbire, odločitvi moramo kljubovati,« je Orban dejal v rednem tedenskem pogovoru za državni radio.
»Še danes bom povabil izraelskega premierja, gospoda Netanjhuja, naj obišče Madžarsko, kjer mu bom, če pride, zagotovil, da odločba Mednarodnega kazenskega sodišča pri nas ne bo imela nobenega učinka in da ne bomo sledili njenim pogojem,« je še napovedal Orban.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Netanjahu se je Orbanu zahvalil za »moralno jasnost«. Po njegovih besedah se je Madžarska – za razliko od tistih držav, ki nameravajo nalog ICC izvršiti – postavila na stran pravice in resnice.
V skladu z odločitvijo ICC bi namreč morale države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, Netanjahuja, Galanta in Deifa ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču.
Članica ICC je tudi Madžarska, ki je pogodbo podpisala leta 1999, ratificirala pa jo je dve leti pozneje, v času Orbanovega prvega mandata na položaju. Ni pa Budimpešta zaradi ustavnih pomislekov sprejela s statutom povezane konvencije in zato trdi, da ji ni treba upoštevati odločitev ICC.
Madžarska je predhodno zavrnila tudi možnost aretacije ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je ICC zaradi obtožb vojnih zločinov prav tako izdal nalog za prijetje. Orban je edini evropski voditelj, ki je po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 ohranil tesne vezi s Kremljem, velja tudi za enega najtesnejših partnerjev Izraela v Evropski uniji.
