Kot smo poročali včeraj, so finske oblasti naznanile, da je bila prekinjena komunikacija po podmorskem kablu C-Lion1, ki Finsko povezuje z Nemčijo oziroma celinsko Evropo. Preiskava dogodka je v teku, pri čemer zaenkrat še ni znano, ali je ta podmorski kabel v celoti pretrgan oziroma kako drugače poškodovan. O tem so se nemudoma pojavili sumi, da bi lahko šlo za sabotažo. Sumi so zdaj še toliko bolj utemeljeni, saj so danes še švedske oblasti naznanile, da je poškodovan tudi podmorski telekomunikacijski kabel Arelion, ki povezuje Švedsko in Litvo. Tudi ta kabel je v okvari od nedelje.
»Lahko potrdimo, da prekinitve internetnega prometa ni povzročila napaka opreme, temveč materialna škoda na optičnem kablu,« je dejal švedski minister za civilno zaščito Carl-Oskar Bohlin. Podobno so pri finskem omrežnem operaterji Cinia včeraj navedli, da je kabel iz neznanih razlogov pretrgan in da je bilo to najverjetneje posledica zunanje sile. Da se kabli ne morejo pretrgati brez zunanje sile, so tako potrdili v obeh operaterjih, ki sta lastnika kablov.
Medtem so se oglasili v Nemčiji, kjer so prepričani, da gre za sabotažo. Kot je poudaril nemški obrambni minister Boris Pistorius, »nihče ne verjame, da so bili ti kabli po naključju pretrgani.« Dodal je, da čeprav ne vedo natančno, kdo je to storil, morajo domnevati, da je šlo za sabotažo.
Skupna preiskava
Finski obrambni minister Antti Häkkänen je danes ob robu srečanja v Bruslju dejal, da primer še vedno preiskujejo. Poudaril je, da imajo zelo dobre zmogljivosti za tovrstno preiskavo, tako ni dvoma, da bodo ugotovili, kaj se je zgodilo. Kabel C-Lion1 finski otok Santahamina v bližini Helsinkov povezuje z nemškim Rostockom. Dolg je 1173 kilometrov in leži na podobni trasi kot plinovod Severni tok, ki je bil tarča sabotaže septembra 2022.
V finskem nacionalnem uradu za preiskave (NBI) so po poročanju finske javne radiotelevizije Yle danes sporočili, da so začeli preiskavo vzroka poškodb. Vodja oddelka za preiskave pri NBI Timo Kilpeläinen je ob tem potrdil, da bodo s švedskimi preiskovalci ustanovili skupno preiskovalno ekipo, ki bo preiskovala oba incidenta. Do vsega skupaj je bil bolj zadržan in previden finski premier Petteri Orpo, ki je danes poudaril, da zaenkrat še ni čas, da bi delali kakšne zaključke. »Ni še mogoče reči, ali je šlo za sabotažo, zato ne delam prehitrih zaključkov.« Orpo je sicer potrdil, da je o zadevi že govoril z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom in estonskim premierjem Kristenom Michalom.
Finski premier je spomnil še na incident iz oktobra lani, ko je bil poškodovan plinovod med Finsko in Estonijo. Za tiste poškodbe je bilo krivo sidro kitajske tovorne ladje. Strokovnjaki sicer možnost, da bi lahko tudi poškodbe na telekomunikacijskem kablu povzročilo sidro, ali pa ribiška oprema, izključujejo.
Najmanj štiri ladje z izklopljenimi transponderji
Sodeč po podatkih spletišča Marine Traffic so se v urah pred poškodbami finskega kabla na območju nahajala najmanj štiri plovila z izklopljenimi transpodnerji AIS, sistemi samodejnega prepoznavanja plovil, ki se uporabljajo za izboljšanje varnosti in učinkovitosti plovbe. Eno od teh plovil je tovorna ladja Yi Peng 3, ki pluje pod kitajsko zastavo. Na radarjih je niso zaznali celoten nedeljski večer in vse do 1. ure ponoči v ponedeljek. Ves ta čas se je gibala po območju v bližini kablov. Finski časnik Hufvudstadsbladet medtem poroča, da naj bi tej kitajski ladji v danske vode nato sledili danski vojaški plovili HDMS Hvidbjoernen in DNK Navy Patrol P525.
Finski kabel je bil sicer pretrgan v popoldanskih urah. Po navedbah izvršnega direktorja družbe Cinia Ari-Jussija Knaapile je bila komunikacija po kablu popolnoma odrezana ob 16.04 uri. Knaapila je pojasnil še, da je mesto, kjer je poškovan kabel, ki teče med Švedsko in Litvo, od mesta poškodbe na finskem kablu oddaljeno na desetine navtičnih milj. Knaapila je tako prepričan, da se oba kabla nista mogla poškodovati v istem incidentu.
