Varnostni svet ZN

Bombe padajo, nadaljuje se medsebojno obtoževanje Izraela in Irana

P.S. / STA
29. 10. 2024, 06.52
Posodobljeno: 29. 10. 2024, 07.59
Deli članek:

Izrael in Iran sta se na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Bližnjem vzhodu v ponedeljek medsebojno obtoževala, da ogrožata mir. Zasedanje, ki so ga zahtevale Alžirija, Rusija in Kitajska potem, ko je Izrael izvedel zračne napade na Iran, je zaznamovalo tudi pozivanje k umirjanju razmer.

Profimedia
Izrael in Iran se medsebojno obtožujeta

"Izraelski napad je del širšega trajnega vzorca agresije in nekaznovanosti, s katero Izrael destabilizira celotno regijo," je dejal veleposlanik Irana Amir Said Iravani in pozval k obsodbi izraelskih dejanj. Zagotovil je, da si Teheran želi diplomatske poti, a vendarle zagrozil s povračilnim udarcem.

Izraelski veleposlanik Danny Danon pa je spomnil, da so napovedali povračilni udarec od 1. oktobra dalje. Iran je obtožil, da seje nasilje po vsem Bližnjem vzhodu. Varnostni svet pa je pozval, naj sprejme sankcije proti Iranu, še posebej zato, da mu preprečijo izdelavo jedrskega orožja.

Na zasedanju je sicer uvodoma pomočnik generalnega sekretarja ZN za Bližnji vzhod, Azijo in Tihi ocean Haled Hiari v kratkem poročilu navedel, da je Izrael 26. oktobra zjutraj napadel iranske objekte za proizvodnjo raket, kar je Izrael tudi priznal. V napadih so po iranskih poročilih umrli štirje vojaki in en civilist, škode pa naj ne bi bilo veliko. Hiari je obe strani pozval k pomiritvi in se posvetil opisu trpljenja Palestincev še posebej na severu Gaze.

Žbogar: Države, ki imajo vpliv, naj ta vpliv uveljavijo

Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je v svojem nastopu pozval k miru, ki se s takšnimi napadi vse bolj oddaljuje. "Pozivamo k popolnemu spoštovanju načela ozemeljske celovitosti vseh držav v regiji. Ponovno pozivamo vse vpletene strani k zadržanosti. Države, ki imajo vpliv na države in akterje v regiji, pozivamo, naj ta vpliv uveljavijo. Vsak akter, ki prispeva k stopnjevanju nasilja, je odgovoren za ta krog nasilja," je dejal Žbogar.

"Zgroženi smo nad razmerami v Libanonu in Gazi, zlasti v severni Gazi. Kot je opozoril generalni sekretar, so zaradi vsesplošnega opustošenja in pomanjkanja, ki sta posledica izraelskih vojaških operacij, življenjske razmere za tamkajšnje palestinsko prebivalstvo nevzdržne. Za dosego trajnega miru, zaščito civilistov in umiritev razmer v regiji je treba nujno doseči prekinitev ognja," je dodal.

Profimedia
Velik pano v Teheranu

Američani podpirajo Izrael

Nastopi drugih članov Varnostnega sveta so minili predvidljivo. Američanka Linda Thomas Greenfield se je postavila na stran Izraela in zagrozila Iranu s posledicami, če bo napadel Izrael ali ameriške vojake v regiji. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je ZDA obtožil, da niso pritisnile na Izrael, naj ne napade Irana. Izrael je obtožil, da z agresijo proti Siriji, Libanonu in odmevnimi političnimi usmrtitvami namenoma krepi napetosti v regiji, Iran pa je pohvalil zaradi menda neverjetne zadržanosti.

Drugi veleposlaniki so izražali dvom, da gre pri obstreljevanju Irana in Izraela za samoobrambo. Predstavnik Mozambika je dejal, da takšni napadi niso v skladu z Ustanovno listino ZN, saj se obe državi poslužujeta povračilnih ukrepov, zato ne gre za samoobrambo. Predstavnik Japonske je poudaril, da je ključen problem Gaza in pozval k prekinitvi ognja in izpustitvi talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra lani.