Tovrstni podatki sicer niso nekaj novega. V začetku leta 2023 so bili tako objavljeni rezultati študije, ki je razkrila, da so plinski štedilniki glavni vir onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih in to takega, ki je lahko veliko višje od ravni trdnih onesnaževalcev, ki so rezultat prometa in težke industrije. Plinski štedilniki proizvajajo dušikov dioksid in nevarne toksine, ki dražijo pljuča in pridejo v krvni obtok, kar povečuje tveganje za razvoj bolezni srca, raka in Alzheimerjeve bolezni. Na tovrstno onesnaženje zraka so najbolj občutljivi starejši in otroci, pri slednjih plinski kuhalniki povečujejo vzrok za astmo ali druge zdravstvene težave. Razširjenost astme zaradi plinskih štedilnikov je podobna tisti, ki jo povzroči pasivno kajenje. Po takratnih besedah profesorja Steffen Lofta z univerze v Köbenhavnu je zelo verjetno, da je tveganje, povezano z izpostavljenostjo dušikovemu dioksidu iz plinskih štedilnikov, večje od tveganja življenja v mestu z onesnaženim zrakom.
Prve znanstvene ocene o prezgodnjih smrtih
Zdaj so rezultate svoje študije objavili tudi raziskovalci na Univerzi Jaume I v Španiji, ki so prvič ocenili število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti, ki jo povzročajo plinski kuhalniki. "Davnega leta 1978 smo prvič izvedeli, da je onesnaženje z dušikovim dioksidom velikokrat večje v kuhinjah, ki uporabljajo plinske kuhalnike kot v tistih z električnimi. Toda šele zdaj lahko ocenimo število prezgodnjih smrti zaradi tega," pravi glavna avtorica nove študije dr. Juana Maria Delgado-Saborit. S sodelavci je pri raziskavi uporabila na desetine zdravstvenih študij, ki so ugotovile verjetne stopnje tveganja za astmo in prezgodnje smrti zaradi določene ravni dušikovega dioksida. Prejšnja leta tako natančne študije onesnaženosti zaprtih prostorov zaradi plinskih kuhalnikov niso bile mogoče zaradi premalo natančnih in obsežnih meritev dušikovega dioksida v domovih in zunaj njih. Zdaj so raziskovalci lahko prišli do prvih znanstvenih ocen o prezgodnjih smrtih in primerih astme pri otrocih v Evropi zaradi dušikovega dioksida. In ti so zelo zaskrbljujoči.
Tretjina Evropejcev kuha na plin
Najprej nekaj splošnih številk: po podatkih Eurostata iz leta 2022 so v Evropi vrste energije, uporabljene za kuhanje, naslednje: elektrika (50,72 %), zemeljski plin (32,83%), nafta in naftni derivati - brez deleža biogoriv (12,28 %), obnovljivi viri energije in biogoriva (3,83 %) in trdna fosilna goriva (0,34 %). Norveška porabi največ elektrike za kuhanje, praktično 100 %, zelo podobno je v ostalih skandinavskih državah, Nemčiji in Avstriji. V Sloveniji je ta odstotek okrog 55. Pri uporabi plina v gospodinjstvih je na prvem mestu Italija z okrog 75 odstotki, sledijo ji Romunija, Nizozemska in Madžarska z več kot 60 odstotki. Po teh podatkih je v Sloveniji delež plina v porabi energije manj kot 10 odstotkov. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2021 več kot dve tretjini prebivalcev, ki živijo v evropskih državah z nizkim dohodkom, kuhalo predvsem na plin. Ocenjene koncentracije dušikovega dioksida v gospodinjstvih, ki za kuhanje uporabljajo plinske naprave, so višje od koncentracij dušikovega dioksida na prostem. Na drugi strani v gospodinjstvih, ki uporabljajo električne naprave, ni opaziti preseganj povprečnih koncentracij dušikovega dioksida.
Tudi Slovenija v družbi ogroženih
Španski raziskovalci so ugotovili, da se v 14 evropskih državah znotraj povprečnega doma ustvarjajo nevarne razmere, saj je koncentracija hlapov iz plinskih kuhalnikov, ki se združujejo z drugim onesnaženjem, višja od priporočenih letnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2021 o kakovosti zraka. Te države so Romunija, Nizozemska, Ciper, Italija, Belgija, Velika Britanija, Poljska, Madžarska, Nemčija, Bolgarija, Češka, Slovaška, Grčija in tudi Slovenija. Kemikalije, ki se sproščajo med kuhanjem s plinskimi napravami, povezujejo s pojavom astme, poslabšanjem respiratornih simptomov pri astmatikih, bronhokonstrikcijo in vnetjem dihalnih poti. To je še posebej zaskrbljujoče za otroke, saj veliko časa preživijo doma, imajo hitrejše dihanje, njihova pljuča in imunski sistem pa se še razvijajo.
Raziskovalci so ugotovili, da so plinski kuhalniki vsako leto razlog za 36.031 zgodnjih smrti v EU in 3.928 v Združenem kraljestvu. Pri tem poudarjajo, da so njihove ocene konzervativne, ker so zaradi pomanjkanja podatkov upoštevali zgolj učinke dušikovega dioksida (NO2) na zdravje, morali so izključiti nekatere druge vplive onesnaženja, ki prav lahko prispevajo tudi k višji stopnji smrti in astme.
Ocena za Slovenijo: umre 14 oseb
Delgado-Saboritova je dejala, da je obseg problema veliko večji, kot so mislili. Po tej raziskavi domovi v polovici Evrope presegajo omejitve Svetovne zdravstvene organizacije. Največji delež smrti zaradi uporabe plinskih kuhalnikov je v Italiji, na Poljskem, v Romuniji, Franciji in v Združenem kraljestvu. Ocenjeno število prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti koncentracijam dušikovega dioksida v zaprtih prostorih v gospodinjstvih, ki kuhajo s plinskimi napravami, je v Italiji 12.786 oseb, na Poljskem 6398, v Romuniji 5904, v Franciji 4079. Za Slovenijo je ocena o prezgodnjih smrtih 14 oseb, na Hrvaškem recimo 15, v Avstriji 28.
Ocenjeno število primerov astme, povezanih z izpostavljenostjo dušikovemu dioksidu v zaprtih prostorih v gospodinjstvih, ki kuhajo s plinskimi napravami, je v Sloveniji 33. V Italiji je ta številka 6510, na Poljskem 4372, na Hrvaškem 59.
Ekonomska vrednost ocenjenega števila prezgodnjih smrti in izgubljenih let življenjav letu 2023 zaradi izpostavljenosti koncentracijam dušikovega dioksida v zaprtih prostorih v gospodinjstvih, ki kuhajo s plinskimi napravami, je v Sloveniji 58,44 milijona evrov. V Italiji je ta za primerjavo 54 milijard.
Poziv k opustitvi plinskih kuhalnikov
Kot piše The Guardian, je Evropska zveza za javno zdravje (EPHA) oblikovalce politik pozvala, naj postopoma opustijo plinske kuhalnike, tako da določijo omejitve emisij, ponudijo denar za pomoč pri prehodu na čistejše kuhalnike in prisilijo proizvajalce, da na kuhalnikih označijo njihova tveganja za onesnaženje. EU je nedavno poostrila pravila o kakovosti zunanjega zraka, ni pa določila standardov za kakovost zraka v zaprtih prostorih.
Podobno raziskavo, kot so jo v Španiji naredili za Evropo, so pred meseci opravili tudi v ZDA in ta je pokazala, da plinske in propanske peči vsako leto povzročijo do 19.000 smrti odraslih.
