Celoten ekosistem ekosistem zaradi globalnega segrevanja vse bolj rušijo nevarne invazivne vrste, kar bo po vsej verjetnosti vodilo v popolno spremembo okolja, kot ga poznamo sedaj. V nam domače Jadransko morje že prodira flora in favna iz toplih morij, nekatere vrste, ki jih zaradi neugodnih podnebnih razmer štejemo za avtohtone, pa iz svojih habitatov izginjajo.
V Jadran prihajajo plenilci z juga
Duplić pravi, da so trenutne razmere še posebej ugodne za širjenje tropskih in subtropskih vrst. V Sredozemlju imamo stalen dotok vrst iz Rdečega morja, že vse odkar je bil prebit Sueški prekop. Imenujemo jih tudi Lessepsovi migranti, po francoskem inženirju Ferdinandu de Lessepsu, ki je načrtoval in nadzoroval gradnjo Sueškega prekopa.
Lesepsijske vrste so se sprva obdržale le okoli Izraela, torej južnega Sredozemlja, ko pa se je celotno Sredozemlje v zadnjih desetletjih začelo segrevati aktivneje, se je širjenje pričelo vse do Jadrana.
Najbolj znana in številčna med temi vrstami je kresnica ali s tujim imenom lionfish. Danes jo je mogoče videti v bližini Zadra, v prihodnjih letih pa bi se lahko selila proti severu. Je plenilka, ki ogroža domorodne vrste ter izjemno prilagodljiva riba, ki močno ogroža kirnje in krape.
Na srečo je kresnica užitna in ima izredno kakovostno meso, ki pa je prekrito z žilavimi strupenimi bodicami, zaradi česar je potrebna previdnost pri lovu. Na Cipru te vrste rib predstavljajo kar 60 odstotkov ribiškega ulova. Nedavno se je v hrvaških jadranskih vodah pojavila tudi riba fuga, ki na Japonskem velja za posebno gurmansko specialiteto, a je tako strupena, da jo v deželi vzhajajočega sonca pripravljajo posebej za to usposobljeni kuharji.
Glede na to, da vsebuje 100-krat močnejši toksin od ciankalija, v japonskih restavracijah zastrupitev s to smrtonosno poslastico ni tako redka. Poleg tega je njen strup odporen na toplotno obdelavo. Za zdaj je v Jadranu ulovljenih le nekaj primerkov letno, vendar obstaja upravičena bojazen pred njenim širjenjem. Se pa morski ekosistem spreminja dramatično hitreje, kot kopenski.
Komarji prinašajo eksotične bolezni
Aktivne spremembe pa se dogajajo tudi na kopnem. Tak primer je smreka, ki vse bolj izginja iz sredozemskih gozdov, zato se poraja upravičeno vprašanje, kakšni bodo naši gozdovi čez 20 do 50 let. Spreminja se sestava travišč, predvsem gorskih, ki so prilagojena nižjim temperaturam, zato odsotnost snega vodi do dviga nižinskih rastlinskih vrst proti gorskim vrhovom.
Opraševalne žuželke so spet svoja posebna zgodba, poudarja Duplić. Čmrlji recimo ne prenesejo ekstremno visokih temperatur, kot so bile letos poleti. Dolgi vročinski valovi na celini bodo povzročali velik stres pri čmrljih, zato se lahko bojimo izginotja opraševalcev, ki imajo pomembno ekološko funkcijo.
Kot primer navaja tudi tigraste in japonske komarje, nekoč eksotične vrste, ki so svoj življenjski prostor vse bolj sprejemajo tudi na hrvaški obali. Tigrastega komarja so nekoč z ladjami nehote pripeljali iz Azije v starih avtomobilskih gumah, kjer so zaradi vlage živele ličinke. Takšne vrste nam prinašajo tudi eksotične bolezni, kot so mrzlica denga, zika itd.
Pred kratkim se je v Nemčiji pojavila populacija severnoafriških mravelj, ki resno ogrožajo tamkajšnjo infrastrukturo, saj pod zemljo ustvarjajo velika bivališča. Severnoafriške mravlje bi se lahko kmalu pojavile tudi pri nas, še toliko bolj, ker so se dobro prilagodile evropskim klimatskim razmeram, dodatna težava pa je, da tvorijo superkolonije, ki lahko izpodrinejo naše vrste mravelj, ki so pomembne za kakovost tal.
»Narava bo preživela, kaj pa ljudje?«
Zaradi nevestnega ravnanja ljudje trenutno izgubljamo bitke s planetom Zemljo, ki je doživela že številne spremembe in tudi preživela, saj se narava vedno znova prilagaja novim okoliščinam.
Stroka meni, da je eden od načinov za zaščito biotske raznovrstnosti ogroženih predelov Jadrana omejitev ribolova in ukinitev nekaterih plovnih poti, ter seveda zmanjšanje turistične dejavnosti.
»Narava bo zagotovo preživela, na nas ljudeh pa je, da spremenimo sedanji način življenja, če želimo, da civilizacija obstane v obliki, kot jo poznamo,« še meni Duplić.
