"Nedovoljene migracije niso tisto, kar si želimo," je Scholz v soboto dejal na srečanju z državljani v mestu Prenzlau v Brandenburgu. Če v Nemčijo, tako kot lani, pride 300.000 ljudi, od katerih so le nekateri upravičeni do zaščite, potem to ni dobro, je dodal kancler.
Zato je po njegovem treba bolj natančno pogledati, kdo ima pravico do vstopa v državo. "Na žalost se ne moremo povsem zanesti na vse naše sosede, da delajo stvari tako, kot bi morali," je dejal Scholz, ob tem pa poudaril, da bo izvajanje nadzora potekalo v skladu z evropsko zakonodajo.
Na nemških mejah bodo naslednjih šest mesecev preverjali potnike, ki bodo v državo prispeli iz sosednjih Belgije, Francije, Danske, Nizozemske in Luksemburga. Podoben nadzor je Nemčija že oktobra lani uvedla na mejah s Poljsko, Češko in Švico, že od septembra 2015 pa je ta v veljavi na meji z Avstrijo.
Do nemške napovedi mejnega nadzora so bili med drugim kritični v sosednjih Poljski in Avstriji. Poljski premier Donald Tusk je dejal, da to pomeni konec delovanja schengenskega območja.
V zvezi z odločitvijo Nemčije se je zdaj oglasil tudi nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki prihaja iz Luksemburga, kjer dela več kot 50.000 nemških dnevnih migrantov. Kot je dejal za dpa, ni pristaš mejnih kontrol, ker povzročajo velike nevšečnosti dnevnim migrantom. Še posebej problematične se Junckerju zdijo stacionarne mejne kontrole.
Spričo dejstva, da so v schengenskem območju tudi druge države znova uvedle začasne mejne kontrole, pa je Juncker izrazil zaskrbljenost, saj da so dosežki evropskega povezovanja zdaj postavljeni pod vprašaj brez premisleka.
Prihodnje leto bo minilo 40 let od podpisa schengenskega sporazuma. 14. junija 1985 so se Nemčija, Francija, Luksemburg, Belgija in Nizozemska dogovorile o postopni odpravi mejnih kontrol. Danes schengensko območje tvori 29 držav, tudi Slovenija.
