Do srečanja med voditeljema ZDA in Velike Britanije je prišlo v času, ko si Kijev močno prizadeva za dovoljenje za uporabo orožja dolgega dosega. Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek opozoril, da bi dovoljenje Ukrajini pomenilo, da je Nato sprožil vojno proti Rusiji. Ameriški mediji ugibajo, da je Biden pripravljen Ukrajini dovoliti uporabo britanskih raket storm shadow in podobnega francoskega streliva z uporabo ameriške tehnologije, ne pa tudi samih raket ATACMS ameriške izdelave. Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby je pred srečanjem v Beli hiši novinarjem zagotovil, da odločitve o tem v petek ne bo. "Ne pričakujte kakšnega sporočila o tem, vsekakor ne z naše strani," je dejal Kirby.
Britanski novinar je sicer v Ovalni pisarni Bidna vprašal o tem, ameriški predsednik pa mu je zabrusil, naj počaka na njegovo izjavo. Po izjavi je nato odgovoril, da ne razmišlja veliko o Putinu in potrdil, da bosta s Starmerjem govorila o orožju dolgega dosega. "Najprej Ukrajina - rad bi se vam zahvalil za vodilno vlogo na tem področju. ZDA so zavezane, da bodo skupaj z vami pomagale Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo. Jasno je, da Putin v tej vojni ne bo zmagal. Prevladalo bo ukrajinsko ljudstvo," je Starmerju povedal Biden. Dodal je, da bosta govorila tudi o prizadevanjih za sklenitev dogovora na Bližnjem vzhodu za izpustitev talcev, prekinitev ognja in povečanje humanitarne pomoči prebivalcem Gaze. Izpostavil je še partnerstvo obeh držav z Avstralijo v Indo-pacifiku (Aukus). Starmer je dejal, da bodo naslednji tedni in meseci ključni za podporo Ukrajini v njeni borbi za svobodo, veseli pa se tudi pogovorov o Bližnjem vzhodu in drugih delih sveta. "Pri teh globalnih vprašanjih imamo skupne cilje, zato je za nas zelo pomembno, da se pogovorimo tudi o širši strategiji," je dejal.
Bela hiša je po sestanku sporočila, da sta voditelja ponovno potrdila svojo neomajno podporo Ukrajini, izrazila globoko zaskrbljenost zaradi oskrbe Rusije z orožjem iz Irana in Severne Koreje ter zaradi podpore Kitajske ruski obrambni industrijski bazi. Poudarila sta trdno zavezo varnosti Izraela, nujnost dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, ki bo osvobodil talce in omogočil večjo pomoč, ter da mora Izrael storiti več za zaščito civilistov in reševanje težkih humanitarnih razmer v palestinski enklavi. Obsodila sta napade Hutijevcev, ki jih podpira Iran, na ladje v Rdečem morju in razpravljala o sodelovanju na področju čiste energije in naprednih tehnologij, o programu AUKUS ter priložnostih za poglobitev gospodarskih vezi.
