Kot je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil vir iz nemške vlade, se želijo z uvedbo začasnega nadzora na vseh notranjih mejah učinkoviteje spopasti z nedovoljenimi migracijami in nemško javnost zaščititi pred islamskimi skrajneži. Notranja ministrica Nancy Faeser je nato na popoldanski novinarski konferenci potrdila, da bodo začasen nadzor na vseh notranjih mejah uvedli s 16. septembrom in bo trajal šest mesecev.
Nemška vlada je v zadnjem obdobju po več napadih z noži z opozicijsko CDU iskala načine za večji nadzor nad migracijami. Izstopa predvsem napad v Solingenu, kjer je sirski državljan ubil tri ljudi, še osem pa jih je ranil. Dodaten razlog za zaostritev migracijske politike so bile nedavne deželne volitve v Turingiji, kjer je na podlagi protimigrantske retorike slavila skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD). Stranka AfD se je dobro odrezala tudi na deželnih volitvah v Saški, kjer je bila druga. Čez dva tedna so na sporedu tudi volitve v zvezni deželi Brandenburg.
Nemčija s svojo 3700 kilometrov dolgo mejo meji na Dansko, Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg, Francijo, Švico, Avstrijo, Češko in Poljsko. Nemška vlada je sicer že lani napovedala strožji nadzor na mejah s Poljsko, Češko in Švico.
Notranja ministrica Faeser je o uvedbi nadzora že obvestila Evropsko komisijo, poroča nemški Bild. Dodajajo, da naj bi vlada pripravila »model učinkovitega zavračanja« migrantov na mejah, ki bo »v skladu z evropsko zakonodajo.« Šlo naj bi za precej strožji režim, kot je veljal doslej, ko je Nemčija od oktobra 2023 preprečila vstop več kot 30.000 migrantom. Nemške oblasti uvedbo strožjih ukrepov upravičujejo z »nenehnim velikim bremenom, ki ga nosi Nemčija.« Namenjeni so zagotovitvi »notranje varnosti, ki jo ogrožajo trenutne grožnje islamskega terorizma in čezmejnega kriminala.«
Avstrijci protestirajo, a sami meje bolj ali manj temeljito nadzirajo že od leta 2015
Na poročila se je že odzval avstrijski zunanji minister Gerhard Karner, ki je za Bild dejal, da Avstrija »ne bo prevzela nobenega migranta, ki ga bo na meji zavrnila Nemčija.« »Tukaj ni manevrskega prostora. Takšna je zakonodaja. Generalnemu direktorju policije sem odredil, naj ne dopustijo nobenih vračanj.« Avstrijski odziv je vsaj malo ciničen, saj so bile avstrijske oblasti med prvimi, ki so poskrbele za počasen razkroj schengenskega režima. Spomnimo, Avstrija notranji nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko izvaja že od davnega leta 2015. Maja letos so ga znova podaljšali za nadaljnjega pol leta, in sicer do 11. novembra. Nihče ne dvomi, da bo nadzor ostal tudi po tem datumu. Slovenske oblasti pri Evropski komisiji ukrepu ves čas nasprotujejo, a jim tam odgovarjajo zgolj, da mora biti nadzor skrajni ukrep. Slovenija je posledično lansko jesen tudi sama uvedla začasni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Sredi junija letos so ga podaljšali do 21. decembra. Od lanske jeseni nadzor na meji s Slovenijo izvaja tudi Italija.
