Po mnenju raziskovalcev z Univerze v Leedsu v Združenem kraljestvu je v naravo odvržene toliko odpadle plastike (približno 52 milijonov metričnih ton), da bi z njo lahko zapolnili celotni Centralni park v New Yorku, odpadki pa bi segali do višine Empire State Buildinga (380 metrov). Študija, ki so jo včeraj objavili v reviji Nature, je vključevala plastične odpadke, ki so proizvedeni v več kot 50.000 mestih po vsem svetu in odvrženi v naravo. Torej ne plastike, ki gre na zbirne centre ali v sežigalnice. Kar za 15 odstotkov prebivalstva vlade ne zbirajo in odlagajo odpadkov, so ugotovili avtorji študije, kar je tudi razlog, da jugovzhodna Azija in podsaharska Afrika proizvedeta največ plastičnih odpadkov.
Po besedah Costasa Velisa, avtorja študije in profesorja okoljskega inženiringa v Leedsu, so v lanskem letu najbolj onesnaževali v mestu Lagos v Nigeriji. Od večjih mest, ki še na veliko onesnažujejo naš planet s plastiko, je Velis izpostavil še New Delhi (Indija), Luanda (Angola), Karači (Pakistan) in Kairo (Egipt).
Indija je sicer tudi vodilna sila v svetu pri ustvarjanju plastičnega onesnaževanja, saj proizvede 10,2 milijona ton odpadkov na leto, kar je več kot dvakrat več, v primerjavi z naslednjima največjima onesnaževalkama, Nigerijo in Indonezijo. Kitajska, ki jo včasih še preveč kritizirajo, je "samo" na četrtem mestu, a jo je Velis pohvalil, saj da drastično zmanjšujejo število odpadkov. Med večje onesnaževalce okolja s plastiko sodi še Pakistan, Bangladeš, Rusija in Brazilija. Po podatkih študije je osem držav odgovornih za več kot polovico vsega plastičnega onesnaženja na svetu.
Pri študiji so si pomagali z rabo umetne inteligence; osredotočili so se na plastiko, ki je bila nepravilno sežgana (približno 57 odstotkov vsega onesnaževanja) ali pa je bila preprosto samo odvržena. V obeh primerih je neverjetno majhna mikroplastika ali nanoplastika tista, ki povzroča največje probleme in tudi najbolj ogroža zdravje ljudi in živali, je dejal Velis. Letos je sicer več neodvisnih študij preučevalo vpliv mikroplastike na pitno vodo, človeška tkiva (srce, možgani, moda) in druga področja, a si zdravniki in znanstveniki še vedno niso enotni, kaj to pomeni v smislu nevarnosti za zdravje ljudi.
"Velika tempirana bomba je ta ogromna količina mikroplastike, ki se sprošča predvsem na južni polobli," je dejal Velis. "Že zdaj imamo velik problem razpršitve (mikro)plastike. Najdemo jo v najbolj oddaljenih krajih: na vrhovih Everesta, v Marianskem jarku, v tem, kar dihamo, kaj jemo in kaj pijemo." Ta problem je Velis imenoval "problem vseh" in problem, ki bo zagotovo preganjal prihodnje generacije. Pravi pa, da ne bi smeli samo s prstom kazati na onesnaževalce in se po drugi strani hvaliti, kako dobri smo drugje. Velis je mnenja, da gre samo za pomanjkanje sredstev in sposobnosti vlade, da državljanom zagotovi potrebne storitve.
Theresa Karlsson, znanstvena in tehnična svetovalka pri International Pollutants Elimination Network, koaliciji zagovorniških skupin za vprašanja okolja, zdravja in odpadkov, je količino onesnaženosti, ki jo je ugotovila študija, označila za "skrb vzbujajočo" in dejala, da kaže, da je količina plastike, ki se danes proizvede, "preprosto neobvladljiva."
Vendar je dejala, da študija ne upošteva pomena svetovne trgovine s plastičnimi odpadki, zaradi katere jih bogate države pošiljajo revnim. Študija pravi, da se trgovina s plastičnimi odpadki zmanjšuje, Kitajska pa je prepovedala uvoz odpadkov. Toda Karlssonova je dejala, da se celotna trgovina z odpadki dejansko povečuje in verjetno z njo tudi plastika. Navedla je, da se je izvoz odpadkov iz EU povečal s 110.000 ton (100.000 metričnih ton) leta 2004 na 1,4 milijona ton (1,3 milijona metričnih ton) leta 2021.
