Po poročilu italijanske policije se je incident zgodil okoli 2. ure zjutraj, ko se je 17-letnik odpravil v kuhinjo ter tam vzel nož. Nato se je z njim odpravil v sobo, ki jo je delil z 12-letnim bratom, ki je postal njegova prva žrtev. Napadel ga je v spanju in mu zadal ogromno, za smrt veliko previsoko število vbodov. Krike je slišala 49-letna mati, ki je prihitela pogledati, kaj se dogaja, nakar je napadalec z nožem zabodel še njo. V tem je prišel tudi oče, ki se je najprej obrnil k mlajšemu bratu, da bi mu pomagal, pri tem pa je bil tudi sam zaboden v vrat.
17-letnik je vsakemu izmed družinskih članov zadal več deset vbodov, predvsem v območje vratu, prsi in glave.
Najbolj nerazložljivo pa je, da najstnik pred dogodkom ni kazal nikakršnih znakov težav, družina je bila v dobrih odnosih in razmeroma srečna, kar je ob zaslišanju povedal tudi napadalec sam. Motiva ali logične razlage, zakaj je to storil, policiji ni znal ponuditi. Skupno je družini zadal kar 68 vbodov, od tega 17 očetu, 12 mami, preostale pa spečemu bratcu.
Najprej lažno pričanje, a nato priznanje
Po pokolu je najstnik policijo poklical sam. Po telefonu je sprva navedel, da je ubil samo očeta in da je to storil v samoobrambi ter obrambi matere in brata, ki naj bi ju oče ubil pred njegovim posredovanjem. Trdil je, da se je zbudil sredi noči, slišal krike, ter našel očeta z nožem poleg mrtve mame in brata. Po tem naj bi nož prevzel sam ter sodil očetu.
A že takoj po prihodu kriminalistov in pregledu stanja je postalo jasno, da zgodba ne more biti povsem resnična. Najstnik namreč ni izkazoval nikakršnih znakov borbe z napadalnim očetom, ne fizičnih in ne psihičnih. Po kratkem pogovoru je nato priznal krivdo za vse tri uboje.
Psihološko stanje napadalca in motivi umorov ostajajo popolnoma neznani
Čeprav so izvedenci v prvem koraku raziskave preučili vse vidike življenja mladega napadalca, vključno z njegovo aktivnostjo na družbenih omrežjih in vrsto glasbe, ki jo je poslušal, zaenkrat niso našli nobene logične povezave s psihološkim ozadjem takega dejanja. Tožilka Sabrina Ditaranto, ki se ukvarja z mladoletnimi prestopniki, je poudarila, da mladenič ni podal koherentne razlage za svojo odločitev, niti niso prišli na sled nobeni družinski težavi. Vse, kar je najstnik navedel, je bilo, da se je pred dejanjem nekoliko slabo počutil in da je bil brezvoljen.
»Pomislil sem, da mi bo brez njih preprosto bolje.«
»Ko sem imel v roki nož, sem kar začel, nato pa vmes nisem mogel odnehati. Če bi odnehal, bi bilo še huje. Ne spomnim se, koliko vbodov sem dal svojemu bratu, bilo je veliko.«
Najstnik je svojo razlago, kakšen je motiv za njegovo dejanje, sicer spremenil dvakrat, vendar kljub temu ni iz razlag ni mogoče razbrati posebnega smisla. Sprva je povedal, da mu je bila družina včasih odveč in da se mu je zdelo, da bi mu bilo brez njih bolje. Parkrat je tudi pomislil, da bi od doma preprosto odšel, kar pa so pri najstnikih precej pogoste misli. Povedal je tudi, da je njegove misli ideja o umoru že prešinila, vendar samo za trenutek. O njej je razmišljal že prejšnji dan, vendar se ni počutil, kot da bi to storil. Pri temeljitejšem vpogledu v stanje razmišljanja pa je nato povedal, da umorov nikoli ni zares načrtoval. Ideja ga je samo prešinila.
Več bo znanega v prihodnjih dneh, dejstvo pa je, da je zaradi dogodka zaledenela kri v žilah prebivalcev širom Italije. Praznovanje očetovega rojstnega dne prejšnji večer, ki ga je sicer srečna družina zaključila s skupnim igranjem Playstationa, v nobenem scenariju ne bi smelo voditi v tovrsten epilog, zaenkrat menijo strokovnjaki.
