Hrvaški urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) je namreč vložil obtožnico proti sedmim osebam in eni trgovski družbi zaradi nezakonitega trgovanja s plinom, s katerim so podjetje Ina oškodovali za 160 milijonov evrov. Preiskovalci so v dveh letih zaslišali številne priče ter med drugim pregledali okoli 250 računov in analizirali skoraj 40 mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov in drugih tehničnih naprav, s katerih so prenesli za okoli 3500 gigabajtov podatkov.
Kot so ugotovili med obsežno preiskavo, so se obtoženi dogovorili, da Ina prek družbe Plinara istočne Slavonije podjetju OMS upravljanje prodaja plin po netržno nizkih cenah, do 19,80 evra na megavatno uro, to pa ga je prodajalo naprej v tujino po do 346,36 evra na megavatno uro. S tem so ustvarili skupno 187,6 milijona evrov prihodkov oz. 158,2 milijona evrov dobička, Ino pa oškodovali za 159,8 milijona evrov.
Sredstva, ki so jih zaslužili s prodajo plina, so obtoženci vlagali v nepremičnine, vozila, sklade in kriptovalute, uporabljali pa so tudi druge načine prikrivanja nezakonitega izvora denarja.
Kot so ob razkritju afere pred dvema letoma poročali hrvaški mediji, je policija v povezavi z oškodovanjem Ine pridržala tedanjega direktorja oddelka Ine za naravni plin Damirja Škugorja, sicer tudi člana HDZ, njegovega očeta Daneta Škugorja, lastnika podjetja OMS upravljanje Gorana Husića in Josipa Šurjaka ter predsednico uprave družbe Plinara istočne Slavonije Marijo Ratkić. Dva meseca kasneje so pridržali še direktorja iz Ine Stjepana Leka in direktorja podjetja za trgovanje s plinom EVN Croatia Plin Vlada Mandića.
