Pogajanj v Dohi naj bi se udeležili vodja ameriške obveščevalne agencije Cia William Burns, katarski premier Mohamed bin Abdulrahman, vodja egiptovske obveščevalne službe Abas Kamel in štiričlanska izraelska delegacija, v kateri bosta tudi vodja izraelske obveščevalne službe Mosad David Barnea in vodja varnostne službe Šin Bet Ronen Bar.
Hamas je v sredo sporočil, da ne namerava sodelovati v novem krogu pogajanj, češ da bi ta Izraelu omogočila postavljanje novih pogojev in nadaljevanje napadov. Hamas kljub temu po lastnih navedbah ostaja zavezan načrtu o prekinitvi ognja, ki temelji na predlogih predsednika ZDA Joeja Bidna.
Ta je namreč maja predstavil trifazni načrt, ki predvideva ustavitev spopadov, izpustitev talcev v zameno za palestinske zapornike, umik izraelskih sil iz Gaze in obnovo skoraj popolnoma uničene enklave. Intenzivna prizadevanja za obnovitev pogajanj je sprožila zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu po uboju političnega vodje Hamasa Ismaila Hanije in enega najvišjih poveljnikov Hezbolaha Fuada Šukra. Iran, ki za uboj Hanije krivi Izrael, je napovedal odziv. Kot je sicer v sredo povedal visoki iranski uradnik, bi odziv Teherana lahko preprečil le dogovor o prekinitvi ognja v Gazi.
Včeraj pa sta se v Ankari srečala tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in palestinski predsednik Mahmud Abas, ki sta razpravljala o korakih, ki jih je treba sprejeti za trajno prekinitev ognja v Gazi. Erdogan, ki ostro obsoja izraelsko vojno v palestinski enklavi, je med srečanjem z Abasom znova kritiziral molk nekaterih zahodnih držav ob vedno večjem številu smrti v Gazi, kar je po navedbah turškega predsedstva "nesprejemljivo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
