Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da obstaja nevarnost, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah, so sporočili po današnjem zasedanju odbora WHO za nujne primere v Ženevi.
Kot je povedal generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, je WHO pri razglasitvi krize upoštevala priporočilo neodvisnih strokovnjakov za opičje koze.
"WHO bo v prihodnjih dneh in tednih usklajevala odziv na globalni ravni, pri čemer bo tesno sodelovala s prizadetimi državami in s prisotnostjo na terenu preprečevala prenos bolezni, zdravila okužene in reševala življenja," je dodal Ghebreyesus.
Razglasitev javnozdravstvene krize sicer nima konkretnih posledic. Njen namen je opozoriti pristojne oblasti po vsem svetu in jih pozvati k pripravi na morebitne izbruhe.
Po podatkih, ki jih je prejšnji teden objavil nadzorni zdravstveni organ Afriške unije, so od januarja 2022 v 16 afriških državah zabeležili skupno 38.465 primerov opičjih koz s 1456 smrtnimi primeri. Letos so v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili 160-odstotno povečanje števila primerov.
Opičje koze so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Odtlej je bilo širjenje okužb med ljudmi omejeno predvsem na nekatere zahodno- in srednjeafriške države. Maja 2022 so se primeri okužb opičjih koz, ki povzroča vročino, bolečine v mišicah in izpuščaje na koži, začeli hitro širiti po vsem svetu, predvsem med homoseksualnimi moškimi.
Izredne razmere so tedaj trajale med julijem 2022 in majem 2023. V epidemiji, ki je zajela približno 90.000 primerov, je življenje izgubilo 140 ljudi. Leta 2022 so opičje koze v angleščini preimenovali v mpox, da bi se izognili stigmatizaciji, ki izhaja iz prvotnega imena.
Kaj so opičje koze?
Povzroča jo virus, soroden tistemu, ki je kriv za bolezen črnih koz, ki je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980.
Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je klinični potek te bolezni običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost.
Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Pri nedavno odkritih potrjenih primerih poročajo o pojavu izpuščajev na področju genitalij. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki kasneje odpade, še piše na spletni strani NIJZ.
Inkubacijska doba bolezni je običajno 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.
Gre za bolezen, ki se na ljudi prenese z živali - praviloma z glodavcev in primatov - in se najpogosteje pojavlja v tropskih gozdnatih predelih Srednje in Zahodne Afrike.
Do prenosa prihaja tudi med ljudmi, in sicer ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega. Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično. Okužba se tako širi med ljudmi, ki so med seboj v tesnem stiku.
Med trenutno bolj ranljivimi skupinami oz. izpostavljenimi osebami za tveganje za okužbo v Evropi so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji, in osebe, ki imajo več spolnih partnerjev.
