S smrtjo Ebrahima Raisija, ki je maja umrl v helikopterski nesreči, se je izpraznilo mesto iranskega predsednika. Kot danes poročajo iranski mediji, je svojo kandidaturo naznanil nekdanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki se je v zadnjih letih umaknil izpred oči javnosti. Njegovo kandidaturo mora potrditi 12-članski svet varuhov, najvišje politično telo v državi, ki ga sestavljajo kleriki in odvetniki.
"Prepričan sem, da je mogoče vse probleme Irana rešiti z maksimalno uporabno nacionalnih virov," je danes ob vložitvi kandidature dejal Ahmadinedžad.
Svet varuhov se bo do 11. junija odločil, kateri kandidati so ideološko ustrezni. Ahmadinedžada so sicer že dvakrat izločili iz predsedniške tekme na volitvah v letih 2017 in 2021. Kandidature so že vložili tudi podpredsednik države Mohamed Mohber, nekdanji predsednik parlamenta Ali Laridžani, ki velja za zmernega, ter nekdanji jedrski pogajalec Saeed Džalili, ki velja za ultrakonservativnega.
Reformistične politike je svet varuhov doslej pogosto izključeval iz volilne tekme. Opazovalci čakajo, ali bo tokrat kandidaturo dovolil tudi zmernejšim kandidatom, sicer bodo politično prihodnost države verjetno še naprej določali zagovorniki konservativne in trde linije.
67-letni Ahmadinedžad je Iran vodil med letoma 2005 in 2013. Obdobje njegovega predsednikovanja so zaznamovali ohladitev odnosov z Zahodom zaradi iranskega jedrskega programa in njegove provokativne izjave glede Izraela. Leta 2005 sta pozornost svetovnih medijev poželi njegovi neslavni izjavi, da je Izrael kot iranski sovražnik številka ena obsojen na izbris z zemljevida in da je bil holokavst mit.
