28. februarja 1986, le nekaj minut pred polnočjo, je na ulicah Stockholma mrtev obležal tedanji švedski premier Olof Palme. Umrl je za posledicami strelne rane, njegovega morilca pa nikoli niso ujeli.
"To je odprta rana za Ševedsko, saj ne vemo kaj se je zgodilo," je februarja nerešen zločin komentiral aktualni švedski premier Stefan Lovfen. Ta rana bi se zdaj lahko zaprla. Danes bo namreč švedski tožilec Krister Petersson objavil zaključke preiskave umora Palmeja, ki jo je prevzel leta 2017. Takrat so le redki verjeli, da mu bo po več kot 30 letih uspelo napraviti napredek, a očitno je do nekega napredka prišlo.
Že februarja je Petersson dejal, da upa, da bo primer lahko razrešen. Takrat je povedal tudi, da je blizu zaključku preiskave, a namignil, da tožbe morda ne bo. To bi lahko pomenilo, da je osumljeni morilec že mrtev.
V zvezi z Palmejevim umorom so sicer leta 1986 prijeli osumljenca, ki ga je žena pokojnega identificirala kot strelca, a so ga kasneje izpustili, ko je sodišče razveljavilo sodbo. Kasneje so se preiskovalci osredotočili na osumljenca, grafičnega oblikovalca, ki snaj bi bil prisoten na kraju zločina, a do obtožbe ni prišlo. Oba osumljenca sta že pokojna. Prvi je umrl leta 2004, drugi leta 2000.
Olof Palme je bil član Socialnih demokratov in predsednik švedske vlade med leti 1969 in 1976 ter med 1982 in 1986. Bil je vnet govornik in odločen proti-kolonialist, ki je ostro kritiziral ameriško prisotnost v Vietnamu. Zaradi socialističnih nazorov in idej o prerazporeditvi bogastva ga mnogi progresivci označujejo za očeta sodobne Švedske.
