Sherri Muzher (46) iz Michigana je na smrt bolna in ima eno samo poslednjo željo – da bi čim prej umrla ter nekomu podarila svoje organe. »Vsi smo na Zemlji zato, da bi nekaj spremenili,« pravi Sherri, ki je pred 16 leti zbolela za multiplo sklerozo. »Najlepša zapuščina bi bila, da nekomu zapustim življenje … Morali bi biti sposobni sprejeti svoje odločitve, in če je moja odločitev pomoč drugim, zakaj bi nekdo imel problem s tem?« se sprašuje vse bolj slabotna bolnica.
»Rada bi življenje darovala drugim, dokler so moji organi še uporabni,« pravi Sherri. »To je moja realnost, vsak dan sem slabša.«
Asistiran samomor v Michiganu ni legalen, zato je za tiste, ki sodelujejo pri samomoru, predvidena kazen v obliki zapora. Evtanazija je v ZDA legalna v Oregonu, Washingtonu, Vermontu in Montani. Medicinski etik dr. Michael Stellini je o želji Muzherjeve povedal: »Če bomo predolgo čakali, ne bo več mogla podariti organov. Če pa to želi storiti prezgodaj, se pojavi niz etičnih vprašanj. Če bomo dovolili asistiran samomor, moramo natančno definirati, v kateri fazi je njena bolezen, in rok uporabe organov.«
Multipla skleroza je bolezen centralnega živčnega sistema in v 90 odstotkih povzroča težko in najtežjo invalidnost. Pri multipli sklerozi se deli mielina vnamejo. Na mesto vnetja pripotujejo celice makrofagi, ki sodelujejo pri imunskem odzivu. Makrofagi razkrajajo mielin na živčnih vlaknih in tako povzročajo poškodbe. Posledica poškodbe mielinskih ovojnic je upočasnjeno prevajanje ali celo prekinitev prevajanja električnih signalov, kar se lahko kaže z različnimi nevrološkimi simptomi, kot so ohromitev, motnje vida ali sluha, izguba ravnotežja, utrujenost, slabotnost, odrevenelost različnih delov telesa ali inkontinenca. V skrajnih primerih lahko multipla skleroza povzroči tudi delno ali popolno paralizo. Bolezen je neozdravljiva, zato bolnikom ostane le blažitev težav, ki so posledica že nastalih okvar in poškodb. 
