V torek so namreč v ZDA začele veljati za dodatnih 10 odstotnih točk višje carine na uvoz vsega blaga iz Kitajske, s tem so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa v tem obsegu že drugič letos zvišale carine za kitajsko blago. Trump uvedbo carin utemeljuje z dotokom prepovedane droge fentanil v ZDA, saj da tako Kitajska kot Mehika in Kanada, ki sta bili prav tako deležni carin, ne naredijo dovolj, da bi ta dotok zajezile.
Kitajska je v odzivu hitro napovedala 15-odstotne carine na uvoz nekaterih kmetijskih pridelkov iz ZDA, vključno s piščanci, pšenico, koruzo in bombažem. Na druge, kot so soja, svinjina, govedina, sadje, zelenjava in mlečni izdelki, pa je uvedla 10-odstotne carine. Carine bodo v veljavo stopile v ponedeljek.
A je bil to le prvi povračilni ukrep, sledila je še dodatno zaostrena retorika. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je poudaril, da carine ne bodo vodile v rešitev težave s fentanilom, ki prihaja s Kitajske. »Če si ZDA resnično želijo rešiti ta problem, bi bila pravilna pot posvetovanje s Kitajsko na temelju enakosti, obojestranskega spoštovanja in koristi, da se naslovijo skrbi obeh držav,« je dejal na novinarski konferenci. Ob tem je dodal, da če imajo ZDA »kakšno drugo agendo in če si želijo vojno, naj bo to carinska vojna, trgovinska vojna ali kakršna koli druga vojna, smo se pripravljeni boriti do konca.«
Zanimivosti
Kako izgleda kariera v zavarovalništvu?
Po navedbah tiskovnega predstavnika je vprašanje dobave fentanila »neprepričljiv izgovor za povišanje carin na kitajski uvoz.« Poudaril je še, da Kitajske »ustrahovanje ne bo prestrašilo. Ustrahovanje na nas ne učinkuje. Pritisk, prisila ali grožnje niso pravi način za ravnanje s Kitajsko.«
Kitajska sicer ni odgovorila s carinami na vso blago iz ZDA, temveč je ubrala taktiko, ki se je je v prejšnjem Trumpovem mandatu poslužila tudi Evropska unija. Uvedla je ciljno usmerjene carine, ki prizadenejo točno določene skupine ljudi ali sektor. V primeru Kitajske so tarča ameriški kmetje, ki se večinoma nahajajo v zveznih državah, v katerih zmagujejo republikanci, in ki so na splošno Trumpovi volivci.
Medtem je danes kitajski premier Li Čjang naznanil, da bo Kitajska letos izdatke za obrambo povečala za 7,2 odstotka. Ob tem je opozoril, da se po svetu vse hitreje dogajajo »spremembe, ki jih nismo videli stoletje.« Enako povečanje obrambnih izdatkov je sicer kitajska napovedala že lani, tako številka ni nova. Je pa kitajski predsednik Ši Džinping že oktobra lani pozval, naj kitajska vojska okrepi napore za pripravljenost na vojno.
