Rafal groženj s carinami ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je včeraj nadaljeval z napovedjo, da bodo 2. aprila v ZDA začele veljati carine na uvoz kmetijskih pridelkov. Danes je tudi dan D za carine na uvoz iz Kitajske, Mehike in Kanade. Te bi morale prvotno začeti veljati pred mesecem dni, a je Trump njihovo uvedbo preložil za en teden, kljub temu je ostala na mizi. Za Kitajsko bi morale danes začeti veljati dodatne carine v višini 10 odstotnih točk, medtem ko je v primeru uvoza iz Mehike in Kanade napovedal 25-odstotne carine. S temi carinami želi Trump prisiliti Kitajsko, Mehiko in Kanado v ukrepe proti izvozu mamil in migrantov v ZDA.
Trump je včeraj naznanil, da bodo carine za uvoz iz Mehike in Kanade v torek stopile v veljavo in da tega državi ne moreta preprečiti. "Morali bodo imeti carine. Kar morajo storiti, je graditi proizvodnje avtomobilov, pošteno povedano, in drugi stvari v ZDA, v tem primeru ne bo carin."
Težava nemški avtomobilski sektor
V zvezi s carinami vseskozi omenja tudi za Evropsko unijo. Prejšnji teden je napovedal morebitno uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz izdelkov iz EU. Pri S&P Global so za tiskovno agencijo Reuters pojasnili, da bodo carine verjetno škodovale obetom rasti gospodarstev v srednji in vzhodni Evropi, predvsem prek nemškega avtomobilskega sektorja.
"To velja zlasti za Češko, Madžarsko, Slovaško, Slovenijo in Romunijo," so navedli. Kot so pojasnili, je izvoz strojev in transportne opreme v Nemčijo predstavljal več kot desetino celotnega izvoza teh držav.
Države srednje Evrope sodijo med članice EU, ki so najbolj odvisne od zunanje trgovine. Deleži izvoza blaga in storitev v bruto domačem proizvodu (BDP) znašajo od 69 odstotkov na Češkem do 92 odstotkov na Slovaškem. Le Romunija je bila z 39-odstotnim deležem pod povprečjem EU, podatke Eurostata za leto 2023 povzema Reuters.

Zanimivosti
Kako izgleda kariera v zavarovalništvu?
Delež izvoza blaga in storitev v BDP je za Slovenijo leta 2023 znašal 83,3 odstotka, je decembra lani objavil državni statistični urad.
Poljska, največje gospodarstvo v srednji Evropi, je v manjši meri izpostavljena težavam v zahodni Evropi, saj se ne zanaša toliko na izvoz avtomobilov, ima velik domači trg in prejema milijarde evrov iz skladov EU.
Večja nevarnost padec prodaje na Kitajskem
Analitik pri družbi Capital Economics Nicholas Farr je ocenil, da bi 25-odstotne carine na uvoz blaga iz EU v ZDA gospodarsko rast v srednji Evropi v povprečju zmanjšale za okoli 0,5 odstotka.
Pri S&P Global medtem menijo, da bo padec povpraševanja po nemških avtomobilih na Kitajskem verjetno imel večji vpliv na gospodarsko rast držav srednje Evrope kot pa ameriške carine. Volkswagen, Mercedes in BMW na Kitajskem namreč prodajo približno tretjino vseh svojih vozil, medtem ko jih v ZDA od 10 do 15 odstotkov.
"Šibkejša rast v državah srednje in vzhodne Evrope bi lahko poslabšala njihove obstoječe fiskalne izzive, ki jih že dolgo izpostavljamo med ključnimi tveganji v regiji," so še opozorili v S&P Global.