Povprečni plača za lansko let je znašala 2.395 evrov bruto oziroma 1.526 evrov neto. V primerjavi z letom prej je nominalno v netu znesku zrasla za 3,8 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača za 2024 je bila na ravni statističnih regij od slovenskega povprečja višja le v osrednjeslovenski statistični regiji (za 9,6 odstotka, znašala je 2.626 evra) in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (za 0,9 odstotka). Najnižja pa je bila v primorsko-notranjski statistični regiji (2.069 evra za 13,6 odsotka manj od slovenskega povprečja). Po podatkih Sursa je bila lani povprečna mesečna bruto plača najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.471 evrov), sledila je plača v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.462 evrov). Najnižja je bila v gostinstvu (1.756 evrov).
Z minimalcem pod pragom revščine
Resno materialno in socialno prikrajšanih ljudi je po aktualnih podatkih Statističnega urada (Surs) 38.000. Delavci z 930 evri, kot po novem znaša neto minimalna plača, so pod pragom revščine. Ta je določen v znesku 981 evrov. "Tveganju revščine je bilo lani izpostavljenih 13 odstotkov oziroma 276.000 ljudi v Sloveniji," so ocenili na Statističnem uradu.
Stopnja tveganja revščine se je lani v primerjavi s predlani zvišala, pod pragom je bilo 12.000 ljudi več. "Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 981 evrov na mesec in je bil za 78 evrov višji kot leto prej. V absolutnem znesku je bila to največja rast po letu 2005. Če bi prag ostal enak kot leto prej, se tudi stopnja tveganja revščine ne bi spremenila. Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag znašal 2.060 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.472 evrov na mesec," so pojasnili na državnem statističnem uradu. Zrasla je tudi stopnja socialne izključenosti, po zadnjih podatkih ji je v Sloveniji izpostavljenih več kot 300.000 ljudi.
Zanimivosti
Prihodnost farmacevtske embalaže: Inovativni pristopi DS Smith Slovenija na sejmu Pharmapack 2025
Slovenska minimalka sedma v Evropi
Primerjava minimalnih plač v evropskem merilu je pokazala, da ima Slovenija s 1.278 evri sedmo najvišjo bruto minimalno plačo v Evropski uniji. Minimalno plačo ima uvedenih 22 od 27 držav EU, izjema so Danska, Italija, Avstrija, Finska in Švedska, ki to vprašanje urejajo s kolektivnimi pogodbami. Po rezultatih raziskave Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) imajo najvišjo minimalno plačo v Luksemburgu, 2.638 evrov bruto. Več kot 2.000 evrov bruto znašajo minimalne plače na Irskem, Nizozemskem, v Nemčiji in Belgiji.
Na drugi strani so najnižje minimalne plače v Bolgariji (551 evrov bruto), na Madžarskem (707 evrov bruto), v Latviji (740 evrov bruto), na Slovaškem (816 evrov bruto) in Češkem (826 evrov bruto). Nižjo plačo od tisoč evrov bruto ima še pet držav. Plače so med državami različno obremenjene z davki in prispevki, različne so tudi definicije.
Eurofound je objavil tudi lestvico rasti minimalne plače. Po tem kazalcu se je Slovenija znašla na repu lestvice. Letošnja uskladitev je bila izvedena v skladu z lansko 1,9-odstotno inflacijo. Sindikalna in delodajalska stran sta bili glede višine uskladitve tudi letos na nasprotnih bregovih. Medtem ko so prvi predlagali, da bi morala letošnja uskladitev minimalne plače glede na razmere v gospodarstvu znašati 3,5 odstotka, so se na drugi strani delodajalci zavzeli za dvig zgolj v višini inflacije. Minister za delo Luka Mesec je torej prisluhnil predlogu delodajalcev.
V Sloveniji več kot milijon zaposlenih
Statistični urad je te dni objavil še enega izmed pomembnih socialno-ekonomskih kazalnikov – število delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji. Konec leta je število zraslo in preseglo milijon. "Stopnja delovne aktivnosti se je nekoliko zvišala, stopnja brezposelnosti pa znova znižala," so sporočili iz Statističnega urada. Med delovno aktivnimi je bilo konec lanskega leta 87,5 odstotka zaposlenih in 11 odstotkov samozaposlenih, 1,5 odstotka pa jih je pomagalo na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju. Na letni ravni se je število zaposlenih povečalo za 1,7 odstotka, samozaposlenih pa zmanjšalo za 7,8 odstotka. Skupno je bilo med delovno aktivnimi več moških (55 odstotkov) kot žensk. Anketna stopnja brezposelnosti se je v zadnjem četrtletju lani znižala pod štiri odstotke. Brezposelnih je bilo približno 37.000 oseb.
