Slovenija glede varnosti v šolah velja za varno državo, kjer so pojavi nasilja redki. Večina šol ima določene protokole za izredne razmere, vendar je vprašljivo, ali so ti protokoli še vedno ustrezni v današnjem času. Zaklepanje šol, o katerem razmišljajo na Hrvaškem, bi lahko bil eden izmed ukrepov. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bi res dodatni varnostni ukrepi, kot sta npr. zaklepanje vrat in nadzor dostopa, resnično prispevali k večji varnosti ali pa bi ustvarili le lažen občutek varnosti.
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj, se je odzvala na tragični dogodek v Zagrebu, ki je pretresel javnost: »Ta dogodek je grozljiv in tako nepredvidljiv, da se mu ni mogoče povsem izogniti ali ga preprečiti, če se zgodi na takšen način. Najbolj skrb vzbujajoče je, da je družba nemočna pri omejevanju gibanja oseb, ki so nevarne za okolico,« je dejala. Na njihovi šoli se trudijo zagotavljati določeno stopnjo varnosti – en vhod imajo zaklenjen, pri drugem pa je informatorka, ki pa žal ni usposobljena za aktivno posredovanje v primerih morebitnega nasilja.
»Država bo morala resno razmisliti o uvedbi oboroženih varnostnikov v šole, ki bi zagotavljali prvo linijo obrambe, saj bi znali prepoznati tveganja in se ustrezno odzvati na morebitne grožnje,« je poudarila Vaupotič Zemljičeva in dodala, da učenci in zaposleni ne morejo biti v strahu, da bi se zgodilo kaj nepredvidenega. Prav tako otrok ni mogoče zapreti v učilnice in šole spremeniti v trdnjave.
»Šole bomo zelo težko zaklenili, še posebej večje, saj je dnevni pretok ljudi zelo velik. Bomo tudi trgovine zaklenili in ljudi preverjali z detektorjem kovin? To niso prave rešitve. Mi si prizadevamo za reševanje konfliktov z neagresivnimi pristopi in pogovori z učenci. Kljub temu pa na vse stvari žal nimamo vpliva,« je povedala Vaupotičeva. Po njenem mnenju je treba biti pozoren na različne znake, ki lahko opozarjajo na možna tveganja. Službe, ki so za to zadolžene, pa morajo aktivno spremljati situacijo in pomagati pri morebitnem prepoznavanju groženj.
Orožje v šolo ne sodi
Vsi ravnatelji osnovnih šol niso naklonjeni uvedbi oboroženih varnostnikov v šolah. Strinjajo pa se, da bi v prihodnje vsekakor potrebovali neko sistemsko rešitev na državni ravni. »Dogodek v Zagrebu obžalujemo vsi. Mi že dlje časa opozarjamo na pomanjkljivosti na področju varnosti. Menimo, da šole potrebujejo informatorja – odraslo osebo z osnovnim znanjem varovanja, ki bi nadzirala, kdo prihaja in odhaja iz šole. Ta oseba ne bi bila oborožen varnostnik, saj orožje v šolo ne sodi, ampak nekdo, ki je usposobljen za prepoznavanje tveganj,« je poudaril Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, kjer imajo trenutno informatorja, ki ga zaposlujejo preko javnih del, a nima potrebnih znanj s področja varovanja.
Informatorji dobrodošli – a niso varnostniki
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je opozorila na pomanjkanje ustreznih kadrov: »Naši informatorji so invalidi, ki niso usposobljeni za zagotavljanje varnosti, vendar si ne moremo predstavljati šole brez njih. V prihodnosti si želimo, da bi na tem mestu delovali usposobljeni ljudje, ki bi lahko zaščitili tako otroke kot zaposlene na šoli.«
Po mnenju Širovnika je takšen dogodek, ki se je zgodil v Zagrebu, težko popolnoma preprečiti, saj gre pogosto za posameznike, ki so izolirani, ne poiščejo pomoči in v nekem trenutku izgubijo nadzor nad svojimi dejanji. »Dogodek nas opozarja na potrebo po boljšem razumevanju stanja v družbi ter preventivnih ukrepih, vendar univerzalnega recepta za preprečevanje takšnih tragedij žal ni,« je še dodal Širovnik.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Vhodi v šole morajo biti odklenjeni
Tudi Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, je mnenja, da oboroženih varnostnikov trenutno ne potrebujemo, a v prihodnosti, če se bo situacija poslabšala, bo morda treba razmisliti o tem ukrepu. Njihova šolska stavba ima veliko vhodov, zaradi česar je zagotavljanje popolne varnosti oteženo.
Podobno kot druge ptujske šole imajo tudi oni informatorja, ki pa se osredotoča predvsem na usmerjanje ljudi in nudi osnovne informacije. »Na tem področju se soočamo z nasprotujočimi si pravili, saj je zahteva požarnega inšpektorja, da so vsi vhodi odklenjeni. Prav zato bi morala država nujno sprejeti neke splošne ukrepe, ki bi veljali za vse šole,« je povedala Ocvirkova.
Po njenem mnenju je zelo pomembno pozorno spremljanje otrok, še posebej tistih, ki se zdijo odmaknjeni, ter pogovor o njihovem počutju. »Veliko delamo na področju duševnega zdravja učencev. Pomembno je, da se naučijo izražati svoja čustva na primeren način. Eno uro na teden bi morali nujno nameniti tem vsebinam. Če bomo na tem področju uspešni, bomo lahko učinkoviteje reševali tudi druge izzive. Prav tako smo zaposlene opolnomočili z znanji, kako ravnati v primeru kritičnih situacij.«
Po mnenju strokovnjakov dogodki, kakršen je bil napad v Zagrebu, niso zgolj vprašanje šolskega sistema, ampak celotne družbe. Preventiva se začne že doma, kjer se otroci učijo o nenasilni komunikaciji in reševanju konfliktov. Vloga medijev, izobraževanja in družbenih omrežij je ključna pri preprečevanju normalizacije nasilja.
Zagrebške osnovne šole bodo varovali poklicni varnostniki
Podžupanja hrvaške prestolnice Danijela Dolenc je včeraj sporočila, da bodo v drugem polletju osnovne šole varovali poklicni varnostniki. Za ustrezno usposobljenost varnostnikov na 116 osnovnih šolah bo njenih besedah poskrbelo ministrstvo za znanost, izobraževanje in mlade. Za varovanje osnovnih šol s poklicnimi varnostniki so se odločile tudi oblasti v Pulju.
