Po podatkih Eurostata je bilo Letališče Jožeta Pučnika lani med vodilnimi tremi letališči v Evropi z največjo rastjo števila potnikov. Kar morda ni presenetljivo, saj je bila ta številka zadnje čase vse prej kot spodbudna. V Evropski uniji je število letalskih potnikov v letu 2023 doseglo 973 milijonov, na Eurostatu pa navajajo, da je to za dobrih 19 odstotkov več kot leto prej, ko jih je bilo 816 milijonov.
Slovenija lani z večjim skokom
Največje skoke so zabeležili na Malti (+33 odstotkov), v Sloveniji (+31 odstotkov) in na Češkem (+29 odstotkov), najmanj pa so v tej kategoriji napredovali v Estoniji (+7,9 odstotka), Grčiji (+9,6 odstotka) in Litvi (+12,3 odstotka).
Med letališči je bilo po številu prepeljanih potnikov na prvem mestu letališče Charles de Gaulle v Parizu s 67,4 milijona potniki ali s prirastom za 17,3 odstotka. Sledilo je letališče Amsterdam (Schiphol) s skoraj 62 milijoni potnikov, tretji pa je bil Madrid-Barajas s 60,1 milijona.
Kako pa kaže v Sloveniji? Pri Fraportu pravijo, da so letos od januarja do konca novembra našteli 1,35 milijona potnikov, po nekaterih informacijah pa naj bi letališče zmoglo do dva milijona potnikov, kar pomeni, da so z rastjo za 14 odstotkov glede na leto 2023 še na varni strani. »Pričakujemo, da bomo do konca leta oskrbeli več kot 1,4 milijona potnikov. Tako bomo dosegli 92-odstotno obnovitev prometa izpred pandemije, ob upoštevanju, da smo leta 2019 trajno izgubili funkcijo balkanskega vozlišča, saj so se na teh trgih medtem že vzpostavile neposredne povezave. V letu 2019 je to predstavljalo 200.000 transfernih potnikov, ki pa nikoli niso stopili na slovenska tla.«
Po njihovi oceni povezave v Istanbul, Frankfurt, Zürich, Bruselj, Varšavo, Beograd in Skopje že presegajo ravni prometa iz časov pred covidom, počasi se tem številkam približujeta tudi liniji v Pariz in München.
Dober Tek
Pletena potica za polna lica: naša različica zimske klasike
Spomladi in poleti nove družbe in nove destinacije
Število potnikov seveda raste, če raste število prevoznikov in destinacij. Tako so v zadnjih dveh letih pridobili osem novih destinacij, in sicer Atene, Helsinke, Skopje, Luksemburg, Prištino, Rigo, Københavnin Madrid. Spomladi 2025 bosta v mreži letov dodani dve novi povezavi: konec marca bo KLM z dnevnimi leti dopolnil ponudbo letov v Amsterdam, skupaj z leti Transavie bo tako na destinacijo mogoče poleteti kar enajstkrat tedensko, z aprilom pa bo ponudbo nizkocenovnih letov okrepil Eurowings, ki bo trikrat tedensko letel v Düsseldorf. Ta povezava, na prvi pogled ne najbolj mamljiva, bo, tako trdijo na Fraportu, ponujala možnosti nadaljevalnih letov prek mreže tega nizkocenovnika, predvsem do evropskih počitniških destinacij in prestolnic. Od junija dalje pa bo Turkish Airlines v Istanbul letel 18-krat tedensko.
»Po trenutnih napovedih prevoznikov se bodo v poletnem voznem redu vrnile povezave British Airwaysa v London, Iberie v Madrid, Aegean Airlinesa v Atene, Transavie France v Pariz-Orly, Finnaira v Helsinke in Air Montenegra v Tivat. Tako bo v poletni sezoni na voljo kar 27 povezav s 24 prevozniki. Računamo tudi na bogato ponudbo čarterskih letov, podobno kot letos , ko smo skupaj našteli 57 čarterskih destinacij,« so optimistični na Fraportu.
Več kot polovica potnikov so Slovenci
Sicer pravijo, da so kapacitete letališča, od sprejema do odpreme letal, odvisne od več dejavnikov, a samo v letošnjem avgustu jim je uspelo zabeležiti 1771 premikov letal. In to, kar ima trenutno Letališče Jožeta Pučnika na voljo, od terminala do vzletno-pristajalne steze, zadostuje za dolgoročni razvoj.
Zanimiva je tudi struktura potnikov. V že omenjenem obdobju od januarja do konca novembra 2024 je bilo 53 odstotkov vseh potnikov Slovencev, sledijo jim Srbi (pet odstotkov), Nemci in Francozi (po štiri odstotke), Britancev je bilo za tri odstotke, kot so zabeležili, tudi Američanov in Turkov. Zanimivo pa je tudi, da je bilo letališče na Brniku za veliko večino potnikov končna destinacija in se niso podali na nadaljnjo pot.
